Na Evroviziji so mislili, da je Lea Sirk lezbijka

Pevka Lea Sirk je sproščena, zabavna in nadvse odkritosrčna punca. Kljub številnim uspehom je nerada v ospredju, zato ji večkrat ustreza tudi vloga spremljevalne pevke. In tako je bilo tudi na letošnji Evroviziji, kjer je nastopila s Tinkaro Kovač. Vsako soboto smo jo lahko videvali tudi v oddaji Moja Slovenija. Ko se dobiva pred RTV, razloži, da je ravno končala snemanje omenjene oddaje, in me povabi v Kamero.

Mlada mamica

»Med raznimi vajami in prostim časom pred obveznostmi in po njih na televiziji radi pridemo v ta lokal, kjer sta dobra energija in sproščeno vzdušje.« Pove, da je RTV njen drugi dom. »Z njimi sodelujem že osmo leto. Najprej na Bitki talentov, nato so sledile oddaje Parada, Misija Evrovizija, Moja Slovenija. Vedno sem pri čem zraven, tako ali drugače,« se nasmeji.

Kaj hitro ugotovim, da ni tipična ženska: »Nakupovanje, recimo, se mi zdi res popolna izguba časa, energije in denarja. Seveda tu nastane mali problem, saj je obleka pomemben del mojega posla, a me pri tem reši stilistka Maja Lazar. Odkar imam otroka, vse poteka v zadnjem trenutku.« Pove, da jo doma čaka enoletna Ael. »Moj fant se je tako odločil. Jaz sploh nisem vedela. Rodila sem in potem sem izvedela, kako ji je ime,« obrazloži nekoliko nevsakdanje ime in se pošali, da je to kot Lea narobe napisano. Sicer se dobro znajde v novi vlogi. »Na začetku je bilo malo težje, potem sem pa hitro padla v ta nov sistem in zdaj že vsi trije obvladamo organizacijo dneva. Vedno se imamo dobro, ne glede na kraj, kjer smo.« Mlada mamica šteje 24 let, vendar priznava: »Če bi bilo po moje, bi imela otroka še prej.« V pogovoru mi zaupa, da bo poskrbela za večjo družino. »Še najmanj enega,« se nasmehne.

Fantje jih
 niso povohali

Še prej bo šla na operacijo glasilk. »Zadnje leto je bilo res naporno. Imela sem ogromno nastopov, pa album, za piko na i pa še Evrovizija. Mislim, da sem malo pretiravala z vsem. Operacijo vozličev bom imela v začetku julija in si nato dobro odpočila.« Pred dvema tednoma je izšla Roža, njen prvi album.

Medtem ko pijeva kavo, izvem, da ji fotografiranje ni najbolj pri srcu, bolj ji je všeč pivo. »Fotografiranje je pač v paketu z delom, ki ga opravljam. Pivo pa tudi,« se zasmeji. »Najboljše mi je v družbi tipov. Če se le da, sem čim manj z ženskami. Na Evroviziji so ravno zaradi tega mislili, da sem lezbijka. To je festival gejev. Tam so samo lezbijke in geji. Punce smo se en večer lepo oblekle in šle ven žurat. Potem ko smo cel večer preplesale, smo se vprašale, zakaj smo se sploh tako uredile, saj nas itak noben niti ne povoha.« Do tega pevskega tekmovanja je bila sprva skeptična, potem pa je celotno zadevo sprejela kot novo izkušnjo. »Nikoli se ne bi podala solistično na Evrovizijo, vloga spremljevalnega vokala pa je bila navdušujoča.«

Pomehkuženi Francozi

Ko se sproščeno pogovarjava o moških, brez zadržkov pove, da so vsi enaki. »Moj Gaber je seveda pravi moški, in če ne bi bil tak, mi ne bi bil všeč. Uspeva nama najbolj zato, ker se spoštujeva in sprejemava.« Nato razkrije, kako sta se spoznala: »Seveda prek glasbe, pred štirimi leti, ko sem pri njem v studiu snemala pesem Znamenje iz sanj. Verjetno je to bilo tudi za naju neke vrste znamenje,« se nasmehne. Skupaj sta štiri leta, za zdaj še ne razmišljata o poroki. »Takoj, ko bo čas,« in doda, da je to po eni strani stran vržen denar.

Veliko bolj blizu ji je francoščina, med študijem glasbe je dobra štiri leta živela v Ženevi. »Zelo zanimiva izkušnja. Ponosna sem, da mi je uspelo.« Vendar priznava: »Pri 16 sem šla od doma in sploh nisem znala francosko. Kot ena kura sem šla gor,« se pošali. Francoščina ji je tako všeč, da bi en album posnela v tem jeziku, toliko manj pa so ji všeč Francozi: »Presuhi in premehkužni,« reče v smehu.

Predvsem francoski stil življenja ji je všeč, medtem ko se ji v Ljubljani zdi vse preveč nemški sistem. Zato raje živi na Obali, njeno stanovanje je 200 metrov stran od morja. »Sicer pa imam rada Slovenijo in svoje domače.« Med drugim je zavrnila tudi dobro plačano službo na Finskem. »Noben denar ni vreden tega.« Za konec pove še, da svoj čas raje izkoristi za kar koli drugega kot za lepotičenje. »To mi je kot smrt. Rada sem čista in urejena, a ne pretirano. To pustim za na oder. Jaz se itak ne češem. No ... Saj se, samo ne vsak dan,« se zasmeje in še enkrat potrdi, da ni tipična ženska.