Gledalci, ki redno spremljajo oddajo Bognedaj, da bi crknu televizor na Planet TV, so v drugem novembrskem tednu na TV-zaslonih pogrešali prikupno Ljubljančanko Tino Sladič. »Med krompirjevimi počitnicami, ko je potekalo snemanje, me namreč ni bilo doma, saj se z družino v tem času vsako leto nekam odpravimo. Lani smo bili za en teden v Gardalandu, letos pa smo si privoščili križarjenje,« nam je zaupala Tina.
O potovanju z ladjo so razmišljali že nekaj časa. »Ko smo poleti z obale opazovali te lepe, velike križarke, smo se odločili, da se v kratkem tudi sami odpravimo na takšno pot,« pove Tina. S partnerjem sta kmalu rezervirala prostor na luksuzni ladji, ki je v prvih dneh novembra plula po Sredozemskem morju. »Startali smo v Benetkah, se od tam peljali v Grčijo, kjer smo obiskali mesto Katakalon, nato smo odpluli do Turčije, kjer smo se ustavili v Izmirju in Istanbulu, in se prek Dubrovnika vrnili domov.«
Mesto na vodi, kot je križarko poimenovala Tina, jo je navdušilo. »Predvsem otroci, moja hčerka Lana in partnerjeva sinova Jaka in Nejc, so na ladji nadvse uživali. No, pa tudi midva z Andrejem, seveda, saj so nas zares razvajali.« Na ladji, pravi, so imeli vse – od teniških in odbojkarskih igrišč do bazenov in pestre wellness ponudbe. »Imeli smo tudi več restavracij, kjer so nam vsak večer ponujali različno, lokalno hrano. Odvisno od tega, v katerem kraju smo takrat bili. Še posebno pa mi je bila všeč gala večerja s kapitanom, na katero smo morali priti slavnostno oblečeni.« V Turčiji so jim kot specialiteto ponudili polže. »Andrej in otroci so jih z navdušenjem poizkusili, jaz pa ne, ker so bili že videti ogabno,« se zasmeje Ljubljančanka.
Čez dan se je ladja zasidrala v različnih mestih. »Najprej smo se ustavili v Katakalonu, kjer so potekale prve olimpijske igre. Roko na srce me to mesto ni posebno navdušilo, saj je tam ogromno revščine. Po tleh je veliko smeti, vse je zelo umazano. Tisti kamni na Olimpu pa me tudi niso bogvekaj impresionirali, morda bi bilo drugače, če bi imeli vodnika, ki bi nam povedal zanimivosti v zvezi z njimi,« malce kritično pove Tina. Grčija nanjo tudi sicer ni naredila posebnega vtisa. »Predstavljala sem si čudovite bele hišice in cerkvice z modrimi strehami, takšne, kot jih vidimo v filmu. No, na koncu sem našla eno samo tako stavbo, vse drugo je bilo precej zapuščeno in zanemarjeno.«
Bolj kot Grčija jo je navdušila Turčija. »Predvsem plava mošeja in sultanova palača, ki smo ju videli v Istanbulu, sta me očarali. Zanimivo je bilo tudi v Izmirju. Le na tamkajšnjem bazarju, ki je pokrit in kjer se zadržuje ogromno ljudi, večina pa jih je pokritih v tradicionalnih islamskih oblačilih, se nismo preveč prijetno počutili. Andrej se je vseskozi bal, da bo od kod priletela granata. Zdaj, ko smo varno doma, se to morda sliši smešno, a takrat ni bilo.«
So pa na bazarju, turški tržnici, veliko nakupili. »Ponudba je res pestra in tudi cene so ugodne. V nasprotju z Dubrovnikom, kjer smo sklenili naše potovanje. Čeprav je zelo lep, je tudi zelo drag,« pove Tina in doda: »Sicer pa se mi ne zdi, da bi preveč zapravljali, če izvzamem začetek našega potovanja, ko smo dobili posebne plačilne kartice, s katerimi se je plačevalo na ladji. Lana – ker takrat še nismo vedeli, kako delujejo – je v petih minutah na avtomatih zapravila 42 evrov,« nam za konec v smehu še zaupa Tina.
Destinacija: križarjenje po Sredozemlju
Plus: luksuz na ladji, znamenitosti v Turčiji
Minus: umazanija v Grčiji in odsotnost vodnika
Šoping: zimska jakna, ki jo je kupila na bazarju, in spominki za domače in prijatelje
