Kaj ste počeli v zadnjih letih oziroma kaj počnete danes?
Takoj ko sem odšla iz politike, sem se vrnila v pravniške vode. S kolegom Alešem Zalarjem sva ustanovila Evropski center za reševanje sporov, inštitucijo, ki je aktivna tako v Sloveniji kot zunaj naših meja. V Sloveniji smo specializirani za reševanje sporov, za pomoč tistim, ki spora ne želijo rešiti na sodišču in lahko to storijo v bolj prijaznem okolju, hitreje in tudi ceneje. V tujini delujemo bolj kot svetovalna inštitucija za reforme pravosodja in notranjih zadev in izvajamo projekte, ki jih financira Evropska komisija, EBRD in druge mednarodne inštitucije.
Kako rešujete spore in kako uspešni smo Slovenci pri tem?
Sami zase radi rečemo, da smo prepirljivi in da se hitro znajdemo na sodišču. Toda to je stvar razvoja in znanja. V ZDA se denimo le en odstotek sporov reši na sodiščih, pri nas pa je ravno obratno. Ko s kolegom Zalarjem predavava po Sloveniji, ugotavljava, da ljudje ne poznajo teh postopkov in ne vedo, da lahko v alternativnem postopku rešijo spor na enak način, kot bi ga na sodišču. Ti postopki so za ljudi veliko prijaznejši, hitrejši in cenejši in nepoznavanje teh prednosti je verjetno glavni razlog, da še vedno tako radi zavijemo na sodišče.
Katere spore najpogosteje rešujete?
Evropski center za reševanje sporov je nekakšno zasebno sodišče in k nam lahko pride kdorkoli in s kakršnokoli težavo, kot je denimo delitev premoženja v sklopu ločitve, sosedski spor, spor iz poslovnega razmerja, potrošniški spor... Fizične osebe se največkrat oglasijo, ko gre za potrošniški spor, pravne osebe pogosto posegajo po zgodnji nevtralni oceni spora, ki je nekakšna simulacija sojenja, ko nekdanji sodniki najvišjih stopenj pretehtajo spor tako, kot bi ga pretehtalo sodišče, in ti povedo, kakšne so tvoje možnosti za uspeh.
pohvalili, da imam zelo dobre treninge, saj menda pri njih že
dolgo ni bilo nikogar,
ki bi bil tako fit.
Kako je umik iz politike vplival na vas?
Slabi spomini, ki bi bili lahko povezani s politiko, so zbledeli in spomnim se samo še lepih stvari, odličnih projektov in sodelavcev. Na politiko imam lepe spomine. To, kar zdaj počnem, je nadgradnja vsega, kar sem počela prej. Ne bi mogla delati tega, kar delam zdaj, če ne bi bila v politiki. Ljudje me sprašujejo, ali mi je kaj žal. Ne. Ni bilo vedno lepo, toda danes ne bi sedela tukaj in imela tega znanja, ki ga imam, če ne bi v preteklosti naredila vsega tega, kar sem.
Kakšen odnos imate z nekdanjimi sodelavci, ljudmi iz politike?
Ohranjam poznanstva in prijateljstva, ki sem jih stkala v tistem času. Danes imam celo boljši odnos z nekaterimi kolegi iz drugih strank, ki ga takrat zaradi političnih razlogov nisem mogla imeti. Nisem še povsem zapustila teh voda. Strokovno da, prijateljsko pa ne (smeh).
Vam ljudje danes še kaj zamerijo?
Prej obratno. Vedno več ljudi me sprašuje, ali se bom kdaj vrnila. Pravijo mi, da je bilo storjenega veliko dobrega. Z malce časovne distance ljudje začnejo drugače gledati nekatere stvari in ugotovijo, kdo je delal dobro in kdo ne. Včasih imam med sprehodom po mestu občutek, da sem še vedno v politiki. Zdaj, ko nisem več politično aktivna, ni ljudi, ki bi bili nesramni do mene ali bi mi kaj zamerili.
Dejstvo je, da ste pustili vtis in še danes vsi vedo, kdo je Katarina Kresal.
Zanimivo, da ljudje niso pozabili, čeprav sem se umaknila iz javnosti in tudi ne komentiram aktualnih političnih dogodkov. Mogoče zato, ker sem bila prvi pravi novi obraz. Prišla sem iz neke druge zgodbe, bila sem ženska, druga generacija. To so imeli ljudje radi, po drugi strani so se nekateri kolegi tega zelo ustrašili (smeh).
Kako poteka zdaj vaš delovnik?
V resnici ga nimam (smeh). Zasebno in službeno življenje se mi nenehno prepletata. Služba mi predstavlja veselje, ne bremena, saj imam odlične sodelavce, ves čas se učim novih stvari, spoznavam nove ljudi. Ne maram ustaljene prakse, ritualov. Ne predstavljam si, da bi bila ob treh popoldne že doma. Služba je zame hobi, zato je vse lažje, in ker sem sama svoj šef, si lahko tudi organiziram čas za delo tako, kot mi ustreza. Če je nujno, bom delala tudi čez vikende in praznike, lahko pa, če se tako odločim, kakšen dan med tednom tudi ne delam.
Kaj pa prosti čas? Kako ga najraje preživljate?
Ko so za mano naporni meseci, je dovolj že to, da zamenjam okolje, imam ob sebi svojega dragega in nekaj dobrih knjig. Vsaj enkrat na leto se odpravim v daljne kraje, iz katerih se zaradi napornega tempa po navadi vrnem še bolj utrujena (smeh). Ob koncu tedna se rada odpravim na kakšen izlet, se dobim s prijatelji. Rada smučam, se sprehajam.
Videti ste odlično. Kako ohranjate dobro telesno kondicijo?
Med tednom redno treniram v telovadnici. Kombiniram različne treninge od dela za moč in vzdržljivost do zahtevnih vaj za raztezanje, torej kombinacijo različnih vaj, s katerimi vzdržujem celovito telesno kondicijo. Ženske, ki smo pogosto v čevljih z visoko peto, moramo delati vaje za raztezanje, drugače nas lahko zelo hitro začne boleti križ (smeh). Ko sem bila nazadnje na menedžerskem pregledu, so me pohvalili, da imam očitno zelo dobre treninge, saj menda pri njih že dolgo ni bilo nikogar, ki bi bil tako fit.
Za zdravje torej zelo dobro skrbite, kako vešči pa ste za štedilnikom?
Imam srečo, da je moj Miro fenomenalen kuhar. Ko imava čas za te stvari, kuha on. Ne da ne bi znala, ampak meni kuha pač ne predstavlja takšnega veselja kot nekaterim in me ne sprošča. Jaz, paradoksalno, raje pospravim. Midva imava naravno delitev dela – Miro odlično skuha, a iz kuhinje naredi kaos, jaz pa potem vse skupaj spravim v red (smeh)! Imam veliko srečo, da imam partnerja, ki me doma razvaja, in vsak dan se zahvalim za to.
Dejstvo je, da večina žensk pazi na prehrano, se odpoveduje temu in onemu. Kakšno mnenje imate o vseh teh dietah, odpovedovanju?
To je največja napaka, ki jo počnejo ženske, da se kar naprej nečemu odpovedujejo. To seveda ne pomeni, da lahko brezglavo ješ. Sama jem zelo po pameti, toda vse. Ni hrane, za katero bi rekla, da je ne smem uživati. Vem pa, kdaj je kaj pametno jesti in kdaj ne. Z leti sem se naučila, da je najboljša dieta redna prehrana. Vse te nore diete se začnejo poznati tam, kjer si tega najmanj želite, npr. na obrazu.
Že kot političarka ste pogosto osupnili z izbranim okusom za modo. Imate stilista, stilistko?
Nimam stilista, sem sama svoja mojstrica. Oče, ki je bil profesor na arhitekturi, nama je z bratom že od nekdaj odpiral oči za lepe stvari. Vedno smo gledali svet z drugačnimi očmi. Tudi oblačila zdaj zato gledam in izbiram z drugačnimi očmi.
Kje najraje nakupujete, kako pogosto se odpravite po nakupih?
Nakupovanje me ne sprošča, tako da se ga moram lotiti organizirano. Napišem si seznam stvari, ki jih potrebujem, in poskusim vse kupiti v enem dnevu. Nakupovanje mi je bolj v veselje le, kadar sem na kakšen potovanju, ko sem sproščena in imam čas, takrat je možnost tudi za priložnostne, nenačrtovane nakupe.
Nekatere ženske obožujejo čevlje, druge torbice, tretje spet nekaj drugega. Čemu se vi ne morete upreti?
Pri torbi bom mogoče 'pogoltnila' in zanjo odštela malce več denarja, da bo z mano ostala dolgo. Nekatere so z mano že več kot deset let in verjetno bodo še deset. Pri torbah me lahko zanese, pa tudi pri čevljih (smeh).
Koliko časa potrebujete zjutraj, da se uredite za službo?
Zjutraj si vzamem čas. Po jutru se dan pozna, zato je to del dneva, ki ne sme biti stresen. Za oba z Mirom. Privoščiva si zajtrk, spijeva kavico in vmes tudi delava. Vstajam zgodaj, toda v službo grem šele kakšni dve do tri ure po tem. Za urejanje potrebujem kakšno uro, predvsem zato, ker si vsako jutro umijem lase. Če je treba pa sem urejena tudi v 15 minutah.
Kdaj pa z Mirom najdeta čas zase in kako ga najraje izkoristita?
Kadar se le da. Zagotovo zjutraj, če je le mogoče, greva tudi med delovnikom skupaj na kosilo. Vedno skupaj tudi večerjava. To mora biti, tudi če je ob desetih zvečer. To je najin mali ritual in tega si ne pustila vzeti. Drugače pa sva drug drugemu ne le partnerja, temveč tudi najboljša prijatelja. Uživava v družbi drug drugega in najdeva čas, da sva skupaj, se pogovarjava, si deliva nasvete. Imam veliko srečo, da ga imam. Veliko ljudi ne najde svoje druge polovice. Jaz sem imela srečo, da sem jo našla. Nekoga, ki me dopolnjuje.
Zaradi česa pa se najpogosteje spreta?
Zelo redko se spreva. Po navadi so to povsem nepomembne zadeve in na koncu ugotoviva, da se zaradi njih ne splača 'muliti', saj je so večinoma zgolj posledica tega, da je nekdo od naju preutrujen.
Je Miro zdaj bolj zadovoljen, ker niste več v politiki? Nobena skrivnost namreč ni, da je bil tudi sam v tistem obdobju na udaru medijev.
Miro je eden redkih moških, ki podpirajo žensko pri njeni karieri. Roko na srce, veliko moških težko požre, da imajo ob sebi uspešno žensko. Miro teh težav nima, saj je tudi sam uspešen. In če sem uspešna tudi jaz, ni njegova moškost s tem čisto nič načeta. Ni mu bilo fino, ko sem bila v politiki, saj je bil nekakšen strelovod. Vse je šlo proti njemu, pripisovali so mu neumne, neresnične zgodbe. Sklepali so, da če bodo napadali njega, bodo oslabili tudi mene. S tega vidika mu je zdaj mnogo laže, laže pa je tudi meni. Vse skupaj naju je samo še bolj povezalo.
Ste v letih, ko ima večina žensk otroke. Nekatere se za družino odločajo zaradi družbe, niso zadovoljne s svojimi službami. Se ženske opogumljamo oziroma ugotavljamo, da moramo na prvo mesto postaviti sebe?
Težko bi rekla, da žensko v teh časih še vedno definira zgolj to, ali ima otroke ali ne, ali je poročena ali ne, ali zna dobro kuhati ali ne. To smo kot družba vendarle že prerasli in ženske se ne bi smele pustiti ukalupiti. Niti ena ni enaka drugi, vsaka ima svoje želje in pričakovanja, zato nam življenja ne morejo pisati drugi. Zaradi spreminjanja ženske vloge v družbi se je spremenila tudi vloga moškega, zato si lahko vedno več žensk ob otrocih privošči tudi kariero.
Je pa dejstvo, da smo ženske hočeš nočeš obremenjene z leti in gubicami. Kako gledate na to?
Precej bolj filozofsko in sproščeno. Če znaš živeti tako, kot sam želiš, je življenje vedno boljše. Vsako novo leto ti da nova doživetja, nova poznanstva, nove spomine. Življenje tako z vsakim letom dobi dodatno dimenzijo in barvo, ki je prej ni imelo. Tukaj, kjer sem danes, se imam zato lepo in na leta, ki prihajajo, gledam s pričakovanjem in radovednostjo, ne s strahom.
