Minule dni je minil še en Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana, zagotovo najbolj vroča točka dogajanja daleč naokoli. Pa doživim presenečenje, ki mi beli glavo. Zasledila sem besede glavne urednice mode pri britanski reviji Vogue, največji modni reviji na svetu, za marsikoga je pravzaprav modna biblija, ki je v enem izmed intervjujev dejala, da so tedni mode, taki, kot so, preteklost in sami sebi namen. Da se moda danes dogaja na ulici in internetu. Ta analitična napoved mi zaposluje misli.
V petih edicijah se je oblikovala zvesta skupina sledilcev, dragih prijateljev znamke MBFWLJ ter novinarjev in blogerjev. Ustvarjalna ekipa našega tedna mode zaznava, da so obiskovalci dogodek prepoznali kot napredno platformo, ki mladim talentom omogoča prvi stik z medijsko pokrajino, uveljavljenim blagovnim znamkam pa neprecenljivo povezavo z novimi strankami in poslovnimi kupci. Z večanjem medijskega odtisa so prišli še novi sledilci, kar je prineslo tudi potrebo po večjem prizorišču. S tem razlogom in po vzoru iz tujine so ponudili omejeno število vstopnic za nakup. Očitno je, da je priljubljenost takih modnih dogodkov pri nas na vrhuncu. In takšnih dogodkov naj torej ne bi bilo več? Podobno kot urednica Vogua meni tudi strokovnjak za modne revije Alexandre de Betak. V pravkar izdani knjigi Betak: Fashion Show Revolution pravi, da bodo klasični tedni mode kmalu preteklost. Po njegovem mnenju prava publika ni tista, ki sedi v prvih vrstah, temveč tista na internetu. Od nekdaj so tedni mode po svetu veljali za nekaj zelo pomembnega. Tudi tisti, ki ste za modo v celoti nezainteresirani, ste verjetno že kaj slišali za modne tedne v Parizu, New Yorku ali o modnem svetu v Italiji. Verjamem, da ste. In kakšno gospodarstvo je to. Kaj to pomeni za entuziaste in aktivno delujoče v tem svetu, ni potrebne dodatne besede.
Bagola, Kogoj, Sadar. Foto: Žiga Intihar
Kot pravi 51-letna modna blogerka Pika Zrim (na spodnji fotografiji, avtorja Guliver/Getty images), ki rada potuje in navdušuje s svojim slogom: »V osnovi so si dogodki podobni, pa naj si bo to Milano, Berlin ali Ljubljana. A hudič se skriva v podrobnostih in profesionalizmu. Nazadnje sem bila na Mercedes-Benz Fashion Week v Berlinu. Lahko rečem, da je vse teklo tekoče, od prihoda v hotel do sprejema na modni reviji in zabave v elitni restavraciji. Predvsem pa se vidi, da gre v vsem tem za posel, in to tako s strani organizatorja modnega tedna kot tudi posameznih modnih znamk in pokroviteljev. Ti hočejo biti vidni in še enkrat vidni. V tednu mode kar tekmujejo, kdo bo imel boljši dogodek. Celo mesto diha z dogodkom. Od največje blagovnice, ekskluzivnih trgovin do prestižnih restavracij. Povsod vidiš, da se v tem tednu nekaj dogaja v mestu.« Tudi v Ljubljani še ni konec modnega dogajanja. Izvedela sem, da se župan izjemno prijazno odziva na povabila ustvarjalne ekipe, kar dviguje kredibilnost MBFWLJ predvsem v tujih medijih, ki Ljubljano obiskujejo vedno bolj pogosto. V tem pogledu se tudi utrjuje močan mednarodni predznak MBFWLJ. Že ta teden pa v blagovnico Maxi prihaja nova sezona stalne prodajne razstave MBFWLJ Showroom, kjer bodo na voljo kosi skoraj vseh oblikovalcev, ki so se predstavili na oktobrski ediciji.
Aprila so na MBFWLJ gostili tudi okroglo mizo z naslovom Ali je instagram novi kralj mode? Z uredniki prodornih revij iz vse Evrope so govorili o tem, kako se moda uveljavlja in komunicira. Torej tudi o tem, ali klasične modne revije še ustrezno podpirajo medijsko potrošnjo prek družabnih omrežij. Odgovor je bil jasen da, vendar pa morajo, tako organizatorji tednov mode kot tudi oblikovalci, kreativo prilagajati medijski potrošnji. Tudi tokrat so poskrbeli, da smo med modnimi revijami premišljevali. Še malo globlje o modi. Izvršni kreativni direktor agencije Pristop Aljoša Bagola je gospoda Oskarja Kogoja, ki je v sodelovanju z Zlatarno Celje oblikoval novo kolekcijo nakita Skrivnosti, ter arhitekta in profesorja Jurija Sadarja gostil na izjemno dobro obiskani okrogli mizi z naslovom Ali dizajn prodaja? Gostje so razpravljali o pomenu, vlogi in vrednosti dizajna za razvoj dosega in poželjivosti blagovne znamke. Z aktualnim sodelovanjem med Oskarjem Kogojem in Zlatarno Celje je slednja precej pridobila v pomenu poželjivosti njihovega nakita in možnostih nagovora zahtevnejših ter oblikovalsko bolj občutljivih nakupovalcev.
Ob koncu tako ostajam zamišljena. Premišljujem o besedah modne blogerke Pike Zrim in urednice revije Vogue. Je možno, da bo vse to dogajanje le še preteklost?
