39-letni Gregor Skočir, pevec skupine Big Foot Mama, je od nekdaj veljal za pravega rockerja. Če niste vedeli, Gregor je tudi pravi športni navdušenec. Tudi najino srečanje je potekalo v športnem duhu: dobila sva se v športnem baru pri ljubljanskem Tivoliju, saj je bil namenjen na uvodno hokejsko tekmo razširjene avstrijske lige Ebel.

Izhod iz krize

Na sebi ima kapo iz končnice lige NHL. Dobil jo je letos naravnost iz Amerike. »Prav to kapo sem hotel imeti in sem jo potem tudi dobil.« V Ameriki je bil pred štirimi leti, ko je skupina Siddharta snemala ploščo v Los Angelesu. »Bil sem žalosten, ker si nisem ogledal nobene hokejske tekme, saj je ravno takrat Anže Kopitar pet tekem igral zunaj. Sem pa šel gledat košarko, igrajo v isti dvorani.« Naroči si vodo, kar pa seveda ni v rockerskem slogu. »Pred intervjujem vodo, po intervjuju oziroma pred tekmo pa pivo,« pojasni. Njegova prva strast je seveda še zmeraj glasba, 22 let delovne dobe rockerja ima za sabo. Trenutno predstavlja novo ploščo Izhod, ki so jo izdali maja. Glede pomenljivega naslova plošče pove: »Pomeni izhod iz dveletnega delovnega razmerja, ki smo ga imeli v skupini. Ko smo videli, da smo že res vse skupaj naredili, smo rekli, da je zdaj to treba dati ljudem.« Skupina je od nekdaj veljala za priljubljeno. »Reči moram, da nam kar uspeva, imamo ogromno koncertov, kar je zelo lepo za te čase.« In doda: »Zelo težko diham, vsak vikend sem nekje.« Pri njih torej ni krize. »Vsaj pri taki glasbi, kot se mi gremo, je ni zaznati,« pove Gregor. Za njega je sedeti na stari slavi vedno dvorezen meč: »Ni dobro, zato je treba zmeraj delati in ustvarjati.« 
Kakšne pa so oboževalke v primerjavi s tistimi pred desetimi leti? »Novo prihaja! Zaradi tega si jaz s tem tudi delovno dobo podaljšujem,« navdušeno pove in se nasmeji. »Konec koncev punce v prvih vrstah na koncertih še rojene niso bile, ko smo mi začeli. To je tako, kot mora biti,« na usta pa se mu ponovno prikrade nasmeh. Glede sebe pa brez pomisleka reče: »Še zmeraj je tako, kot je bilo, še zmeraj se počutim najstnika, še zmeraj se imam super. Po vedenju in načinu življenja sem še zmeraj isti kot pred 10 leti.«

Večni upornik

Pred štirimi meseci je dobil sina. Bor mu je ime. Kako se počuti kot oče? »Super. Konec koncev bom imel potomca.« Pozno je postal oče, glede tega poreče: »Tako se zgodi v življenju, saj ni treba, da si zmeraj mlad.« S poroko pa se za zdaj še ne ukvarja. Bo videl, prizna. Medtem si na steni ogledujeva športne fotografije, med njimi so tudi hokejske. Gregor si je vedno želel igrati hokej, vendar se mu želja ni uresničila. »Zadovoljen sem tudi s tem, kar zdaj počnem.«

Gregor Skočir je večni upornik. Tudi njegova majica to izraža, saj ima na sebi združena Maradono in Cheja Guevaro. Pove: »Dva frajerja, ki sta veliko naredila za revolucijo, eden za nogomet, drugi za Kubo.« Sam pa uporništvo izraža skozi glasbo, »pa tudi tako, nisem vedno prijazen in ustrežljiv,« pravi in se nasmeji. Ugotovim, da ni ustrežljiv predvsem pri razkrivanju zasebnega življenja. Kljub temu izvem, resda z veliko truda, da rad spi, gleda televizijo, se zabava z dobro družbo. Spogledoval se je tudi z gledališčem, pred 10 leti je nastopil na dveh predstavah. »Tukaj sem se tudi našel,« še pove in že se mu mudi na hokej.