Znan šmarski ansambel Mladi upi je na sceni natanko deset let. Ustanovil ga je Nejc Šuc, harmonikar, ki si je zaželel imeti svoj ansambel že kot osnovnošolec. »Takrat sem preprosto stopil do sošolke Monike Terčič in jo vprašal, ali bi v mojem ansamblu igrala kitaro,« se danes spominja začetkov, ki so bili polni radosti in smeha. »Pomembna se nam je zdela samo zabava, želeli smo si spoznati svet in nove ljudi,« pripoveduje harmonikar, ki je k sodelovanju povabil še dve dekleti, tako da je imel poleg sebe kar tri. »No, takrat sem bil res blažen med ženami, kot radi rečejo,« je še pripomnil in dodal, da seveda vsega ne bi zmogel, če bi ga pri tem ne podpirali domači.
»Predvsem starši imajo res veliko zaslug za to, da smo začeli in obstali. Vozili so nas na vaje, snemanja in razne nastope, nas podpirali tako moralno kot tudi finančno. Zagotovo je bila takšna podpora ključna, saj takrat nobeden imel niti izpita za motor, kaj šele avta,« pravi Nejc Šuc.
Ducat uspehov in tri zgoščenke
Mladi upi so bili torej sprva bolj ženski ansambel z Nejcem kot harmonikarjem na čelu. In v takšni zasedbi, v kateri so bile poleg že omenjene Monike Terčič še Urška Pevec in Urša Terčič, so vztrajali prvih pet let. Danes, po desetih letih obstoja, so okoli Nejca zbrani predvsem fantje, in sicer David Bevc, David Lampret, Žan Šket, najlepša članica pa je ostala ena sama – pevka Anja Skale. Pred tem se je zasedba kar precej spreminjala. V njej so se zvrstili Sara Arlič, Fides Karo, Luka Juteršek, Leon Novak pa tudi Darja Gajšek, sedanja sovoditeljica Blaža Švaba v oddaji Slovenski pozdrav.
V desetih letih je ansambel izdal tri zgoščenke, nanizali so tudi ducat uspehov, na katere so ponosni. Udeležili so se festivalov v Lenartu, Cerkvenjaku, na Ptuju, Vurberku, festivala viž v narečju v Škofji Loki, Števerjanu, na Graški Gori, pa tudi najprestižnejšega festivala Slovenska polka in valček. To kaže na zavidljivo raven ansambla, ki bo čez nekaj dni praznoval prvo okroglo obletnico in to proslavil z velikim koncertom, ki ga bo povezoval Andrej Hofer. In česa se še spominja Nejc? Tega, da se v zaodrju največkrat ne spopadajo s tremo, temveč z obloženimi kruhki, kozarčkom rujnega ter navihanimi puncami. »Marsikaj se nam je pripetilo na nastopih. Tudi to, da smo že napovedali prvo skladbo, pa ugotovili, da smo brez ene same harmonike, do tega, da sem enkrat na poroki zaradi utrujenosti zaspal kar stoje, med igranjem. Spomnim se tudi snežnega meteža. Bilo je kot v Sibiriji, ko smo obstali s prikolico na kakšnih tisoč metrih nadmorske višine in nismo mogli ne naprej ne nazaj. No, takrat so nas iz zagate rešili prijatelji s svojimi traktorji,« obuja spomine muzikant, ki je prepričan, da je ime ansambla dobro izbral. »Še vedno smo mladi, vendar smo v desetih letih postali bolj zreli,« nam zatrdi.
