Slovenske televizije so v zadnjem času doživele pravi preporod zabavnih oddaj. Če smo še nedavno prisegali le na licenčne šove, kot so Slovenija ima talent, X Factor, Big Brother in druge, smo naenkrat dobili še kup novih, avtorskih oddaj. Na nacionalki sta v glavnih vlogah Tilen Artač in Jure Godler v oddaji Kdo si upa na večerjo?, njun kolega iz Hri-bara Klemen Slakonja vodi Zadetek v petek na TV3 Medias, Vid Valič in Peter Poles sta se predstavila z VIP-šovom, ki ga producira POP TV, na najmlajši od slovenskih televizij, Planet TV, pa bomo lahko kmalu gledali radijca Denisa Avdića in njegov DA šov.
V ZDA so tovrstne oddaje popularne že vrsto let. Ameriška humoristka Ellen DeGeneres (The Ellen Show), denimo, vsak dan pritegne več kot 50 milijonov gledalcev. Oddajo sestavljajo vložki stand up komedije, intervjuji s slavnimi hollywoodskimi zvezdami in bogate nagradne igre. Vse to lahko vidimo tudi v omenjenih oddajah na naših televizijah. Gosti niso svetovne zvezde, nagrade niso tako visoke, a kljub temu lahko potegnemo vzporednice.
Mladi voditelji – velik ego
Slovenske televizije so z novimi oddajami dale prostor mladim, talentiranim humoristom, ki pa – vsaj kar se tiče voditeljskih sposobnosti – še precej šepajo. To priznava tudi Sašo Hribar, pri katerem so se (v oddaji Radio Ga-Ga in pozneje v Hri-baru) kalili Artač, Godler in Slakonja: »Umetniki, ki delajo avtorske stvari, imajo velik ego, so alfa samci. In kadar trčijo ob sogovornika, ki je prav tako nabit z egom, nastane problem. Ti mladi, talentirani fantje so navajeni, da iz sebe izvlečejo najboljše, pozabijo pa, da morajo to izvleči tudi iz gosta. To se sicer da naučiti, pride sčasoma, z leti voditeljske kilometrine,« je povedal Hribar.
Do humorja na slovenskih televizijah je precej kritičen. »Treba je poudariti, da so to zelo inteligentni fantje, ki imajo sofisticiran odnos do humorja. S svojim talentom znajo nagovarjati zahtevne poslušalce in gledalce, ki so večinoma zelo nehvaležni, anemični. Od njih človek skorajda nikoli ne dobi priznanja, pohvale, so pa zelo glasni, kadar jim kaj ni všeč. Po drugi strani pa so tu še nezahtevni gledalci, ki se smejijo povsem praznim šalam in retardiranim likom, ki jih denimo vidimo v narodno-zabavnih oddajah. Teh nezahtevnih gledalcev je več in so tudi veliko bolj hvaležni. Godler, Artač in Slakonja, ki delajo oddajo za ob osmih zvečer, si včasih zagotovijo gledanost tudi tako, da se spustijo pod svoj nivo, ker lovijo ravnovesje med zahtevnimi in nezahtevnimi gledalci.«
Denar je, a ne za vse
Naklonjen ni niti stand upu, ker ta, kot pravi, še dodatno niža nivo humorja v Sloveniji. »Gre za pripovedovanje vicev, ki so po navadi namenjeni širšemu, torej nezahtevnemu krogu gledalcev. Ameriški šovi so mi zelo zoprni, ker so namenjeni predvsem tistim ljudem, ki se jim ne ljubi razmišljati in so nagonsko nagnjeni k nezahtevnemu humorju. Ampak ker je takih skoraj 80 odstotkov gledalcev, tovrstne oddaje dosegajo visoko gledanost. In če želiš preživeti, se moraš včasih zgledovati tudi po njih.«
Kako težko je pripraviti kakovostno oddajo v časih, ko se televizije zaradi pomanjkanja oglaševalcev soočajo z vse večjim finančnim primanjkljajem? »Problem ni v tem, da ni denarja, ampak v tem, da ga ni za določene ljudi. Mislim, da bi imela protikorupcijska komisija na RTV Slovenija precej veliko dela, saj plačujejo ljudi in projekte, o katerih nihče ne ve ničesar,« je brez dlake na jeziku povedal Hribar.
Na najnižjem nivoju
Tudi varuhinja pravic gledalcev Miša Molk opaža, da mladi in talentirani voditelji z vložki in skeči sicer znajo zabavati, a jim manjka kredibilnosti in znanja, da bi iz gosta izvlekli kaj zanimivega in da ta pogosto izpade le kot scenski pripomoček, ki poje ali pleše. »Stand up komiki, satiriki in imitatorji se v vlogi novinarjev ali izpraševalcev slabše izkažejo. To niso klasični voditelji, dodane vloge jim lahko povzročijo le težave, ne pa nujno uspeha. Gre tudi za osebnost, torej kako odprti so do ljudi in stvari okoli sebe, ali jih to sploh zanima, so dovolj radovedni ali le vpeti v svoj samostojni nastop, kjer so lahko najbolj bleščeči. Lahko gre za povsem odvečen napor s skromnim iztržkom,« je povedala Molkova. In dodala: »Razvedrilni program je po več desetletjih na najnižjem nivoju, vsaj glede raznolikosti ponudbe.«
Lahkotnejše vsebine, kot so kvizi in igrice, so večini gledalcev ljubše, ugotavlja varuhinja. »Vseeno pa gledalcev ne smemo podcenjevati: resda si želijo več pozitive, a so občutljivi tudi na slab ali nizek humor, kot ga, denimo, producirata smešna Jožeta. Nujno je treba vpeljevati tudi drugačen pristop, izostreno satiro, zahtevnejšo komiko, dober stand up, česar trenutno na naši televiziji zelo primanjkuje. S tem bi se naučili vzpostavljati tudi več strpnosti do satire, po kateri gledalci hitro planejo in pogosto zaznajo žalitve namesto nekoliko drugačnega humorja,« je še povedala Molkova.
