V GLEDALIŠČU

Misija X je misija življenja

Objavljeno 03. april 2016 09.47 | Posodobljeno 03. april 2016 09.48 | Piše: Andrej Predin

Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana je bila premierno uprizorjena znanstvenofantastična lutkovna igra češkega režiserja Jiříja Havelke. Predstava je namenjena otrokom, starejšim od šest let. Zanimivo in likovno zapeljivo odrsko doživetje podpira izvrstna glasba.

Usodni trenutek. Foto: Urška Boljkovac

LJUBLJANA – V četrtek, 24. marca, je bila na Šentjakobskem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana premierno uprizorjena lutkovna znanstvena fantastika za otroke Misija X pod režisersko taktirko Jiříja Havelke, ki velja za enega najbolj znanih čeških gledaliških režiserjev. Havelka je predstojnik katedre za alternativno in lutkovno gledališče na akademiji za gledališče DAMU v Pragi, občasno pa tudi igra v filmih in televizijskih nanizankah.

Predstava, v kateri nastopa odlični igralski trojček Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar in Jure Lajovic, je prav posebno doživetje, izvirno in estetsko, ki ga bogati doživeta glasba Milka Lazarja. »Prvotna zamisel se je med prvim tednom vaj večkrat spremenila, a smo se nato počasi vrnili k začetku, kar pomeni, da je Misija X misija življenja. A resnični izvor zgodbe, tista začetna iskrica, pa je preskočila, ko sem videl svojo hčer le nekaj sekund za tem, ko je prišla iz trebuha in je še vedno imela popkovino. Lebdela je po zraku v rokah medicinske sestre in je bila videti natanko kot zmedeni astronavt, ki je pristal na zakotnem planetu,« nam je zaupal Havelka. »Največji izziv pri ustvarjanju predstave ostaja vedno enak, postaviti predstavo, ki bo izziv za gledalce.«

Zgodba nas popelje na skrivnostno in zahtevno misijo na oddaljenem planetu. Pot do planeta nas popelje skozi prostranstva vesolja, mimo zvezd, črnih lukenj in planetov. Na cilju se zgodi pretresljiv zaplet, ki nas potegne na rob stola in odpira številna vprašanja – Kje začeti? Kje nadaljevati? In kje jo končati? Kaj je cilj? Kaj je v resnici cilj? To je Misija X. »Študij predstave se je od drugih razlikoval v tem, da je potekal zelo kratek čas, bil zelo intenziven, predvsem pa izjemno raziskovalen in ustvarjalen. Režiser je obračal in obračal svojo osnovno idejo, na vsaki vaji čisto v drugo smer, dokler ni bil zadovoljen z osnovno zgodbo in podobo. Zelo zanimivo ustvarjanje celote iz nič. Navdihujoče,« se ustvarjalnega procesa spominja Martina Maurič Lazar. »Najbolj me je navdušil mir v ustvarjalni ekipi, zaupanje v lastno idejo in sposobnost, da v kratkem času najdemo podobo predstave.« Del ekipe sta bila tudi avtor likovne zasnove Marek Zákostelecký in asistent režiserja ter svetovalec za odrski gib Tomsa Legierski. »Odziv otrok je raznolik, kot pri vsaki predstavi, eni se vanjo potopijo bolj, drugi manj, zdi pa se mi, da večina začuti drugačnost pripovedi in jim je to všeč, saj jim je zaupano novo sporočilo, nova koda, ki jo resno vzamejo za svojo in si jo razložijo vsak po svoje.« Naslednji uprizoritvi predstave bosta 16. in 19. aprila.

Deli s prijatelji