Miša ni pohlevna miška

Pred štirimi leti je Miša Molk postala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Najbrž si je marsikdo v tej javni hiši, kot nacionalki tu in tam prikupno rečemo, takrat mislil, da se je bodo končno znebili, jo za vedno dali na stranski tir, ji odvzeli karizmo, zaradi katere je še vedno eden najbolj priljubljenih medijskih obrazov, in pokopali spomin na zvezdo, ki ji nikoli niso mogli zares odpustiti, da je bila celo bolj priljubljena od predsednikov in drugih politikov. Ja, vse to so si mislili tisti, ki so se v zadnjih letih tako zelo potrudili, da Miša – v nasprotju s statusom zvezdniških voditeljev na drugih nacionalnih televizijskih hišah – že dolgo nima več svoje oddaje. In vsi ti so se nazadnje krepko ušteli.

Navajenost na kritiko

Miša ni človek, ki bi se kar umaknil in utihnil – to pa res ne, še posebno v zvezi z nacionalno televizijo. Je ena redkih, ki ji je ta še vedno mar, zato pripombe gledalcev in poslušalcev jemlje zelo resno, hkrati pa jih uči, da se je treba pritoževati argumentirano in brez osebnih napadov. »Strah vzbujajoče je, koliko nestrpnosti, kaj nestrpnosti – sovraštva je še vedno v ljudeh! Ne argumentirajo, ampak se na človeka spravijo tudi z opisovanjem njegove fizične podobe, napadajo njegovo intimno življenje … To so skrajnosti, ki jih je treba zamejiti, saj taki komentarji ničesar ne prispevajo h konstruktivni razpravi o tematiki prispevka,« pravi. Kako se je treba odzivati na kritiko, pa uči tudi svoje kolege. »Izmuzljivost odgovorov me plaši, še bolj pa možnost, da bi se na kritiko lahko celo navadili – kot na slabo vreme.«

Ko je leta 2009 programskemu svetu poskušala predstaviti svoje prvo poročilo – prvo leto je do nje prišlo 386 pritožb gledalcev in poslušalcev –, je sejo zaradi izjemno negativnega ozračja in očitkov o njeni neverodostojnosti in politikantstvu – še posebno glasni so bili takrat še vodilni fantje v informativnem uredništvu – protestno zapustila. Utihnila pa ni.

Vsak lahko dela v medijih

V svojih poročilih je neposredna, govori o konkretnih imenih novinarjev ali urednikov, zaradi katerih dobi pritožbe gledalcev in poslušalcev. Zato ker se drugače nič in nihče ne bo zganil, je prepričana. »Ko v novinarstvu začne prevladovati strah, je to pokop! Po eni strani so določeni ljudje zaznamovani s tem strahom, po drugi pa je v tem poklicu danes toliko svobode, da se je pravo novinarstvo razblinilo. Vsak je lahko verodostojen, vsak lahko dela v medijih,« pravi varuhinja Miša.

Jo boli, da je njena hiša že izgubila toliko ugleda? »Bolečina je mimo, ker je zdaj treba sanirati hišo in um. Takrat ne smeš biti solzav, patetičen in čustven, ampak zelo stvaren. To ni edina hiša, ki se ji je to zgodilo, le da v njej kriza tranzicije traja zelo dolgo. V prvi fazi, ko se pojavijo komercialne televizije, z njimi tekmuješ in s tem neznosno izgubljaš, ker ponujaš, kar one ponujajo boljše, v drugi fazi se počasi zaveš, da bo treba imeti svoje standarde in se ne podrejati niti kapitalu niti politiki. To fazo mi hote zelo zamujamo,« pravi. Ampak nad svojo hišo še ni povsem obupala. Njena prijava za položaj generalnega direktorja leži, za zdaj še neodposlana, v predalu. Na položaj direktorja televizije je niso izbrali. Tako se za zdaj za ugled RTVS bojuje kot varuhinja.

O umetnosti pogovora

Prvo leto, kot rečeno, je niso želeli poslušati. Štiri leta pozneje je kot varuhinja dobila posebno oddajo Je res?, ki je bila prvič na sporedu prejšnjo nedeljo. Prek Miše imajo v njej besedo gledalci in poslušalci. In zakaj takšno oddajo sploh potrebujemo, so jo vprašali. Pa je odgovorila, da je bolj primerno vprašanje, zakaj takšne oddaje ne bi potrebovali.

»Najpomembnejša stvar, ki sem se je naučila od nje, je pogovor: zakaj je potreben, predvsem pa, kako se pogovarjamo,« pravi Mišina hči Ula. Če bo Miši s položaja varuhinje nekaj te modrosti uspelo razširiti med nas, bo dobro. V današnjih razmerah vsak glas, ki spodbuja konstruktivnost in strpnost, pomeni veliko. Zato je fino, da Miša ni ena tistih, ki molčijo. S strahovi je v dolgih letih življenja z nacionalno televizijo, včasih zelo sladkih, včasih pa zelo trpkih, opravila. »Ne prestrašite se, zagovarjajte svoja stališča!«

Prihodnje leto se ji mandat varuhinje izteče. Ni jasno, ali bo to delala še naprej. »Ko se bodo nekateri na televiziji nehali pogovarjati, bo morda mene zgrabil klepet,« pravi o svojih načrtih. Nastaja nekaj podobnega avtobiografiji. Zanima jo oder, morda kakšna monodrama. Nekoč jo je vleklo v politiko. Zdaj vedno manj, zato ker je politika po njenem mnenju precej bizarna druščina. In zato ker Miša Molk nikakor ni tiha in pohlevna miška.