Ravno zato nas je pozitivno presenetil odgovor iz njenega kabineta, da bo ministrica odgovarjala na naša vprašanja, ki niso povezana s politiko. Ob prihodu v njeno pisarno nas pozdravi s prešernim nasmehom, ob katerem dobimo vtis, da gre za preprosto in srčno žensko. Na vprašanje, kakšna oseba je, ko ne opravlja funkcije ministrice, odgovori: »Zahtevna. Še posebnodo sebe. Vedno optimistična. Imam veliko energije, včasih za koga celo preveč. Odločna.« Ob tem pove, da se zaveda tega, da ima vsak človek prednosti in slabosti. »Vsi delamo napake, posebno tisti, ki veliko delamo. Tisto, kar se mi zdi najpomembnejše, pa so odnosi med ljudmi. Iskrenost je tisto, kar si želimo še posebno ženske prispevati v politiki,« pove. Svojega intimnega življenja Sloveniji ne želi razkrivati, saj pravi, da ga rada čuva zase, je pa toliko bolj zgovorna, ko beseda nanese na šport, ki je že od nekdaj obvezen del njenega vsakdana.
Imela je plesno skupino
»Rada se ukvarjam s športom, saj je gibanje nekaj, kar krepi psihofizično kondicijo. To sem spoznala že zelo zgodaj. V družini so me usmerjali ne le v šport, temveč tudi v glasbo oziroma v vse obštudijske dejavnosti, kar je vedno bogatilo moj vsakdan. Zanimalo me je ogromno reči. Kot deklica sem igrala košarko in smučala, v gimnazijskih in študijskih letih sem odkrila fitnes, aerobiko in podobne vadbe,« se spominja mlajših dni. Kot deklica je rada spremljala umetnostno drsanje, čeprav sama na ledu ni najbolj spretna. »V tistem času sem se kar nekaj časa ukvarja s plesom in imela s sošolkami celo svojo plesno skupino,« prizna. Ne le na športne dejavnosti, ki so jo spremljale vsa leta odraščanja, tudi na ostale trenutke iz tistih let ima lepe spomine. »Obiskovala sem osnovno šolo v Borovnici. V tem majhnem okolju smo mladi počenjali veliko raznovrstnih vragolij in se družili, kot se mladi družijo danes. To me je v življenju peljalo naprej k naravi, v družbo, k spoštovanju prijateljstva, tudi medsebojni pomoči in prostovoljstvu.«
Ministričin konec tedna »Če je moja sobota prosta, me pot odpelje v hribe. Zelo pogosto hodim na Krim, si pripravim zdravo kosilo, obiščem družino v domačem kraju in se družim s prijatelji. Rada obiščem kakšno kulturno-umetniško prireditev in berem knjige. Po možnosti poezijo.« |
V čevljih ministrice
Čeprav ima danes manj časa kot tedaj, ko je bila brezskrbna najstnica, si ne dovoli, da bi pozabila na dobro počutje. »V teh čevljih iščem minute, celo sekunde, ko se lahko ukvarjam s športom. Ta bogati moj vsakdan in mi daje kondicijo, da lahko preživljam večje napore, ki spadajo v ta okvir. Zelo rada hodim v hribe, tečem, igram tenis, smučam, celo boksarske rokavice si rada nadenem. Bolj zato, ker ob obilici sedenja ženske potrebujemo drugačno gibanje. Lahko bi rekla, da se s tem vračam k osnovni motorični pripravi telesa. Boks je zelo protistresen šport in blaži vse trenutke, ki so zelo adrenalinski in hkrati odgovorni. Če mi to uspe storiti enkrat ali dvakrat na teden, je ta potem idealen,« v smehu pove ministrica. Na pripombo, da je verjetno najbolje kondicijsko pripravljena ženska v slovenski politiki, se nasmehne. »Ah, kje pa! Ne bi rekla. Moram priznati, da so bila obdobja, ko sem bila veliko bolje pripravljena, saj je bilo časa za šport več, pa tudi lažje je bilo vse te aktivnosti umestiti v urnik.« Ob tem dodaja, da se je v vseh teh letih od športnikov marsikaj naučila. »Ogromno menedžerskih in vodstvenih vrlin je primerljivih s športnikovimi. Disciplina, predanost, vztrajnost in seveda stremljenje k cilju. Če znamo to umestiti v svoj način življenja, ga je veliko laže živeti in sprejemati takšno, kot je. Izhajati moramo iz sebe in tega, da smo zadovoljni s sabo.«
