Kaj si želite za Miklavža?
»Želim si spoznati Miklavža osebno. Moje darilo naj nese otrokom v pediatrični kliniki, parklja pa naj pošlje nad teroriste. Miklavža pri nas sicer nismo praznovali,« Andrej Težak - Tešky, stand up komik.
»Za Miklavža si želim zunaj sneg, doma pa piškote v pečici. Pri nas doma sicer Miklavža nismo nikoli praznovali. Tudi Božiček je moderen šele zadnja leta. Aktualen je bil le Dedek Mraz za novo leto. Komaj smo dočakali polnoč, da smo odvijali darila, zložena pod dreveščkom. Navadno za Dedka Mraza sama sebi kupim darilo in potem se delam presenečeno in se čudim, kako je vedel, da sem hotela ravno to knjigo, maskaro ali nogavice. Spomnim se najljubšega novoletnega darila: kot otrok sem si želela prstanček, ki sem ga videla na praznični stojnici, in pozneje mi ga je dobri mož prinesel. Mislim, da sem bila stara okoli 11 let. Miklavž pa mi je prinesel darilo samo enkrat, nedavno. To je bilo potovanje v tople kraje,« Ivjana Banić, Radio 1.
»Miklavževa darila sem začel prejemati relativno pozno, v bistvu se niti ne spomnim, pri katerih letih. V glavnem dobim od mame kakšno čokolado, nogavice in paket mandarin ali pomaranč. Čeprav ga pričakujem in vem, kaj bom dobil, sem ga vedno vesel, ker vem, s kakšno ljubeznijo mi ga mama Miklavž prinese,« Iztok Gustinčič, Radio 1.
»V otroških letih smo doma vedno imeli tudi svetega Miklavža. To je bilo za nas otroke praznovanje, ko smo predvsem čakali na parklja, ki smo se ga vsi bali, še posebno njegovega rožljanja s ključi pred vrati, in pa na Miklavža in njegova darila. Ker je bil to čas po vojni, smo se zelo razveselili pomaranč in raznih sladkarij, saj tega nismo imeli kot danes vsak dan. Danes bi bil od Miklavža zame dovolj že kak lep dan, ki te navdihne z optimizmom. Kajti želeti si, da bi za Miklavža dobil denar, da plačam nekaj položnic, je v teh časih že pregrešno velika želja,« Tadej Hrušovar, skladatelj.
»Za Miklavža si želim po naši stari družinski tradiciji še vedno enakih stvari kot vsako leto, kot včasih, ko sem bila otrok. Ne zdijo se mi primerna velika, bogata, materialistična darila, vedno sem dobila mandarine, pomaranče, kake orehe, rožiče, in če sem bila pridna, čokolado v obliki Miklavža, če nisem bila najbolj pridna, pa hudička. Tako tradicijo bi imela še zdaj. Ne vem točno, koliko sem bila stara, ko sem dobila Miklavževo darilo, a mislim, da je bil prvi razred osnovne šole, torej sedem let. Zadnja leta Miklavževega darila nisem dobila, bi morala nastaviti košarico svojemu fantu, zdaj, ko pa imava enoinpolletno hčerko, bom to spet uvedla,« Ana Hribar, igralka LGL.
