Miha Kavčič, ki je v šovu Kmetija: Nov začetek pustil močan pečat, je objavil odprto pismo, namenjeno gledalcem šova. Kot je zapisal, je kruto igro za 50 tisočakov zapustil, a na žalost prav zadnji teden potegnil 'ta kratko'. Spoznal je, da je v Sloveniji še vedno veliko hinavščine. »Če si preračunljiv in se delaš ubogega, se izgovarjaš na težko otroštvo, se delaš všečnega, da bi pritegnil čim več ljudi na svojo stran in si priden samo takrat, ko te snemajo kamere, potem ti bo raja marsikaj oprostila. Kakor hitro pa si drugačen, ti gledajo pod prste in bog ne daj, da bi naredil kakšno napako. Smrtni greh pa je v naši Sloveniji biti iskren,« je zapisal.
Med prisluškovanjem na robu solz
Na očitke, da je Andreja načrtno izigral, odgovarja, da na neki način držijo, a je to le del resnice. »Dokler sem skrbel za smeh in se pustil teptati, je bilo vse O. K., ko pa se je ta 'peder' postavil zase, je završalo. Me prav zanima, kako bi vi, ki tako radi obsojate, reagirali, ko bi na skrivaj poslušali pogovor med Jasmino in Andrejem, ki sta med drugim sama pohrustala celo marmelado, a je to ostalo očem in kameram skrito,« je zapisal Miha in dodal, da so bile nagnusne žaljivke bolj umazane od Jasmininih nogavic, sam pa je bil takrat na robu solz, saj ni mogel verjeti, da sta se sposobna spustiti tako nizko.
»Eno uro sta udrihala po meni, jasno za mojim hrbtom, v oči mi česa takšnega pač nista bila sposobna povedati. Pa sem se raje ugriznil v jezik in si rekel – to, kar znata vidva, znam jaz še bolje – in se je začelo! Napad je najboljša obramba in namesto, da bi se v hlapčevski slovenceljski navadi pustil tepsti po hrbtu in prenašati dvoličnost tistih, ki so v kamere govorili, kako strpni da so in kako nimajo nič proti drugačnim, sem jim dokazal, da zmorem tudi jaz pokazati zobe in jezik.«
O Denisu: Mojster prilizovanja
»Ampak 'pedra' je treba potlačiti, ker se je postavil zase in premagal homofobijo zgolj z umom in brez napenjanja mišic,« v dolgem zapisu nadaljuje Miha, ki se je obregnil tudi ob Denisa. »Denis se je ob Andrejevem blatenju homoseksualcev posmehoval in pritrjeval, da ima prav, sam pa me je izzval na dvoboj 'kdo ga da več v usta' in presenetljivo zmagal, kar je za heterotipa res čudno, mar ne?!«
O njem sicer meni, da je »mojster obračanja besed in prilizovanja, zato pa je tako spreten s svojim jezičkom in globokim grlom«. Zanj pravi tudi, da se je prav on prvi začel norčevati iz Andrejeve tresavice in preostale začel podpihovati, da se je treba dvojčkov znebiti. »Da o žaljivkah na račun deklet sploh ne izgubljam besed. Zmerjati jih za umazane ku..., pras…, jim jeb... mater in vse ostalo je tako nizkotno, da se lahko moje sočne besede skrijejo pred temi težkimi, a na začudenje razumnega človeka pri nekaterih Slovencih odobravanja vrednimi besedami. Jasno, Denis je delal in mu je oproščeno, da žali druge, tako kot Andrej in še kdo. Dvojna merila, ali kako že?!«
O Martinu meni, da nima sposobnosti mišljenja, sta mu pa dvojčka v splošnem ostala v simpatičnem spominu. Prav tako pravi, da se iz zdravja njunega očeta ni delal norca, so pa njegovo izjavo sotekmovalci vzeli nekoliko drugače.
Igra je igra, a ...
Ob koncu pisma pravi, da gre za igro, vseeno pa je bilo življenje na kmetiji težje, kot si je predstavljal, prav tako je pričakoval malce več strpnosti gledalcev. »Me prav zanima, koliko bi vas sedelo pred televizorji, če bi se tekmovalci samo hvalili med sabo in se božali. Kreganje, spletke in zdrahe vas najbolj podžgejo in privabijo, to je vendarle naš nacionalni šport številka ena,« še meni.
Za konec je vse, ki mu vedenja nikakor ne morejo oprostiti, naj se sami prijavijo v šov in pokažejo, koliko jih je v hlačah.
