Med opicami in cestnimi pirati

Glasbenica prizna, da je njena lista želja za potovanja, ki bi jih (še) rada doživela, vedno polna. »Izbira destinacije je zato kar težavno opravilo,« se nasmehne pevka. Ko sta se z najboljšo prijateljico Nino lani odločali, kam gresta, je prevladala Indonezija oziroma eden od tamkajšnjih otokov – Bali. »Azija mi je tako ali tako zelo pri srcu, Nina pa je sploh imela še posebno, globljo zgodbo, zakaj prav tja.« Na rajskem otoku sta preživeli štiri tedne. »To je bil eden najdaljših dopustov v mojem življenju.«

Ni pa bilo vse sanjsko: »Že tretji dan potovanja je Nino v mestu Kuta ugriznil pes. Ugriz ni bil tako hud, a ker je šlo za potepuškega psa, sva se bali, da ima steklino. Zato sva seveda obiskali zdravnika, ta jo je poslal na nekaj cepljenj. Tako sva morali celotno potovanje nekoliko prilagoditi temu – v vseh mestih in na bližnjih otokih, ki sva jih želeli videti, namreč nimajo bolnišnic. Ampak recimo, da je zdaj ta nezgoda le še bled spomin,« pove 31-letna Špela Grošelj. V istem mestu se jima je pripetila še ena neprijetnost: »Ko sva se vozili na skuterju, je imela Nina v roki telefon z navigacijsko napravo, da me je usmerjala po cesti. Kar naenkrat se je od nekod prikazal motorist in Nini začel puliti telefon iz rok. To se nama je potem zgodilo še enkrat, le da sem ga jaz že prej opazila v vzvratnem ogledalu in sem zato, še preden bi nama lahko kaj naredil, zapeljala stran. Moram priznati, da me je ta izkušnja kar malo streznila. Na potovanjih sem bila namreč vedno zelo brezskrbna, zdaj pa sem prav zaradi tega postala bolj previdna.« Cestni pirati so na Baliju, kot sta pozneje prebrali na spletnih forumih, sicer nekaj običajnega.

Seveda sta v Indoneziji nabrali tudi kup lepih spominov. »Eden je zagotovo mesto Ubud, ki velja za nekakšno kulturno središče Balija. Sploh Nina je velika ljubiteljica muzejev, templjev in tovrstnih znamenitosti, tako da je bil obisk tega kraja obvezen. In ni nama bilo žal, tam je kaj videti. Med drugim sva obiskali tempelj Tanah Lot, kjer je res posebna energija. Indonezijci so na splošno zelo poduhovljen narod. Nekateri jih imajo za nazadnjaške, ker jim kapital in materialne stvari pomenijo manj, jaz pa jih jemljem ravno obratno – za moje pojme so veliko naprednejši od nas,« odločno pove Špela.

V bližini mesta je tudi tako imenovani gozd opic: »Gre za poseben kraj, ki spominja na čarobni gozd. Po njem se prosto po Prešernu sprehajajo ljubke opice, ki so v glavnem zelo prijazne. Če so pri volji, jih lahko celo vzameš v naročje in se z njimi fotografiraš. Posebna izkušnja, zagotovo!«

S spoznavanjem tuje kulinarike ima pevka nekaj težav, saj je njen okus, kot se izrazi, precej omejen. »A lačna nisem bila, brez skrbi: njihov pečeni riž s piščancem je zakon!« se zasmeje. »Sem pa v Kuti našli tudi McDonalds, kamor na potovanjih rada zavijem, saj točno vem, kaj bom dobila – ta restavracija s hitro prehrano ima namreč povsod enako ponudbo. Moja Nina se mi, ko to vidi, samo smeje, a takšna pač sem,« brez dlake na jeziku pove glasbenica.

Ob misli na Bali večina najprej pomisli na rajske plaže in tudi pri Špeli ni dosti drugače: »Da Bali slovi po tem, je povsem razumljivo, saj ima res čudovito obalo. Najlepše plaže pa sva našli na nekoliko oddaljenem otočku Gilli, kjer sva preživeli zadnjih šest dni dopusta. Tam bi ostala še dlje, a naju je preganjala letalska vozovnica za domov. Škoda!«