Kako si zadovoljna s svojo predstavo v Masterchefu?
Med tekmovanjem sem se ogromno naučila, spoznala res izjemne ljudi in imela priložnost kuhati za prave mojstre. Na zaslonih pa se ne da prikazati vsega in tega ne moreš spremeniti. Jaz sem ponosna na svoje dosežke in na to, da se za kamere nisem spreminjala.
Si pričakovala, da boš prišla tako daleč?
Ne, v resnici nisem pričakovala niti uvrstitve v tekmovanje. Šele nekje na sredini snemanj sem se zavedela, da v resnici zaslužim mesto med sotekmovalci.
V četrtek si tekmovalcem na balkonu, kljub temu da so te spodbujali, pokazala sredinec. Zakaj?
Sredinec sem pokazala samo Robiju. Včerajšnji izziv je bil zelo naporen in dejansko si do zadnje minute nisem mislila, da mi bo sploh uspelo dostaviti krožnik v celoti. Toda kljub temu da na krožniku ni manjkala nobena komponenta, sem se ob dvigu rok zavedala, da odhajam domov. Bila sem razočarana nad sabo, ker spet nisem zmogla pokazati zbranosti, natančnosti in umirjenosti, ki so jo sodniki zahtevali, Robi pa je ravno v tistem trenutku zaklical: »Saj imaš vse na krožniku!« Vedela sem, da ve, da je to v resnici le prazna tolažba, in zelo neprofesionalno sem dala duška svojim čustvom, ne le skozi solze, ampak tudi okončine. V trenutkih po izzivu je stres na najvišji točki in hitro se spozabiš ter zelo očitno tudi pozabiš, da je vsak tvoj gib posnet in vsak trenutek slabosti razgaljen. Z Robijem sva se med tekmovanjem zelo spoprijateljila in najbrž si ne bi dovolila take geste, če si ne bi bila tako blizu. Ko sem se mu opravičila, je to sprejel s smehom in dejansko rekel, da sem mu s tem pokazala le, da mi to zares veliko pomeni, in da ceni mojo odkritost.
Številne gledalce je motilo tvoje jokanje v skoraj vsaki oddaji. Si tudi sicer tako čustvena in občutljiva oseba?
Zagotovo sem zelo čustvena oseba. In tako pač je. Ko sem se prijavila na Masterchef, sem vedela, da bom jokala, pa če bo to od sreče, jeze, utrujenosti, tečnosti, žalosti, opeklin ali neumnosti. In s tem sem se sprijaznila. Morda komu ta del mene ni všeč, ampak to je del mene. In za nikogar se ne bom pretvarjala, da sem drugačna, tudi za uporabnike družabnih omrežij ne.
Kaj si misliš o sebi po tem, ko si se videla po televiziji? Se ti zdi, da si morda pretiravala z jokanjem in s čustvenimi izpadi?
O sebi tudi po tem, ko sem se videla po televiziji, mislim enako. Absolutno imam svoje napake, ki se jih zavedam in jih poskušam popraviti. Tudi v vsakdanjem življenju točim solze. Velikokrat me to postavi v res neprijeten položaj, ker je solze v resnici težko nadzorovati. Težko se je postaviti zase, medtem ko s solzami sporočaš svojo nemoč. Ni prijetno in zagotovo tega ne počnem prostovoljno, ker bi se rada komu zasmilila. Včasih se skozi solze smejim svoji neumnosti, včasih pa sem ponosna nanje, ker čutim in živim in si to upam pokazati vsem. In sem ponosna, da sem kljub svoji nemoči in pomanjkljivostim popolnoma iskrena. Tako da ne, nisem pretiravala z jokanjem, jokala sem takrat, ko sem se počutila tako. Če pa so pretiravali s tem, da so me v dolgih montažah kazali vsakič, ko so se mi orosile oči, pa je drugo vprašanje.
V šovu si dajala občutek, da si zelo negotova. Si tudi v resnici taka ali so te le prikazali v taki luči?
V resnici sem zelo negotova oseba. Iz strahu pred neuspehom se mnogokrat ne lotim stvari, ki me veselijo. Zato sem, ne glede na rezultat, ponosna na dejstvo, da sem ta strah po dolgi bitki premagala in se kljub dvomom prijavila na Masterchef in tako naredila velik korak naprej.
Na katero jed, ki si jo skuhala v Masterchefu, si najbolj ponosna in na katero najmanj?
Najbolj sem seveda ponosna na svojo zmagovalno jed – brancina s česnovo omako v špinači in koromačem ter krompirjem. Najmanj sem ponosna na svojo perutninsko rulado s čebulno kremo in sotiranimi bučkami. Na koncu se je zdela, kot bi jo kdo opral v pralnem stroju. Sem pa, kljub temu da mi mnogokrat ni uspelo dostaviti krožnika, kot sem si ga zamislila, ponosna na vse ideje in ves trud, ki sem ga vložila v vsako jed. Kar je velikokrat pokopalo moje ideje, je bilo to, da nikoli nisem hotela pripraviti nekaj poznanega, vedno sem se trudila iskati nove tehnike in kombinacije. To je bila, kar se tekmovanja tiče, napaka, kar pa se tiče tega, koliko sem se naučila in si drznila, pa absolutno ne.
Kdo po tvojem mnenju najbolj zasluži zmago?
Zmago zasluži kateri koli izmed tekmovalcev. Vsi so čudovite, edinstvene osebe in izjemno domiselni, talentirani in zagnani kuharji. Vsak ima svoje slabosti in svoje viške. Vsak ima svoje cilje in želje. Ponosna sem, da jih poznam, da sem bila del tega tekmovanja in da so moji prijatelji. Kdo bo zmagal, bo odločilo tekmovanje, zmago pa zaslužijo vsi.
