Sam se opisuje kot resnega, celo dolgočasnega človeka in tudi v predsedniški funkciji, za katero se poteguje, ne namerava zbijati šal: če bo kdaj to želel, se bo raje vrnil k nekdanjemu poklicu.
Odkar ste se spustili v boj za predsed- niški stolček, vas pogosto primerjajo s priljubljenim likom, ki ste ga upodabljali, gospodom Serpentinškom. Vas to jezi?
Mislim, da to počnejo tisti, ki nimajo domišljije. Ljudje pogosto ne ločijo med likom in igralcem. Ko so me nazadnje spraševali nekaj na to temo, sem razložil, da tudi Demeter Bitenc, ne glede na to, da je v filmih ves čas igral Nemce, ni bil nacist. Pred sedmimi leti, ko sem začel županovanje, sem si rekel, da od danes naprej nič več. Ne da bi zanikal prejšnjo kariero – preprosto sem se odločil, da želim delati le eno stvar, saj funkcija terja celega človeka.
Ta povezava bi bila lahko prednost. Slovenci smo navajeni, da nas predsednik tudi zabava. Boste vi, če vam uspe, zabaven predsednik?
Predsednik je tu, da opravlja predsedniško funkcijo, ne pa, da bi bil zabaven. Za zabavo so gledališča, filmi, televizija. Ne rečem, da se predsednik ne sme kdaj sprostiti, celo Angela Merkel gre na Oktoberfest in spije vrček piva, ampak to je tu in tam. Ne more pa biti predsedniška funkcija 80 odstotkov zabavnosti in 20 resnosti – kvečjemu obratno.
Kako vešči pa ste vi na področju družabnih omrežij in s t. i. selfiji?
Če se malo pošalim: dokler imam denar za fotografa, se mi ni treba fotografirati sam. Sicer pa mislim, da gre za odvračanje pozornosti. Pa ni samo naš predsednik tak. To je svetovni trend. Poglejte twitter, kakšna čustva se izražajo tam. Poglejte, kaj počne Trump.
radi sedemo nekam v kot.
Vendar vse kaže, da ljudje danes 'padajo' na to. Vi se takšnih prijemov ne nameravate posluževati?
Ne. Zadnjič mi je nekdo svetoval, naj bom bolj zabaven, češ da se mu zdim preveč dolgočasen. Odgovoril sem mu, da je to moj privilegij. V politiki sem sedem let, prej sem preživel brez politike, in tudi če danes izstopim iz nje, bom ravno tako živel naprej. Za glasove mi ni treba početi čisto vsega. Kot sem povedal, že ko sem prvič kandidiral za župana: jaz za nabiranje glasov ne bom nikomur lizal pet. Tukaj sem, imam svoja stališča, takšen sem, in če mi boste dali možnost kaj narediti, bom to poskusil narediti.
Ste mož in oče, doma imate tri dekleta. Kako so sprejela odločitev, da se boste podali v boj za predsedniški stolček?
Barbara in starejša hčerka Vivijana nista preveč navdušeni, saj sta taki, da jima vsa ta pozornost ni preveč všeč. Mlajši Gabrijeli se zdi pa fino. Ona navija. Stara je osem let in se mogoče še ne zaveda, kaj to pomeni. Starejša je bolj po meni. Na splošno smo vsi v družini taki, da če pridemo v gostilno, radi sedemo nekam v kot. Če gremo v kino, radi zasedemo zadnjo vrsto. Radi se naredimo čim bolj nevidne.
Če boste izvoljeni, bo ta nevidnost najbrž postala nemogoča.
Mislim, da tako bistveno spet ne. Če sam nisi tak, da nenehno ustvarjaš dogodke, te, mislim, pustijo razmeroma kar pri miru. Sicer pa jaz gledam na to tako: moja žena je učiteljica, in kot jaz ne hodim z njo v razred in sedim tam, tudi ona ni dolžna biti nenehno z mano, razen kadar tako veleva protokol. Kar nekaj časa je iskala službo in potem so govorili: 'Kaj, ti mož res ne more ničesar zrihtati?' A tako to ne gre. Potem je vendarle dobila službo na dveh šolah, polovico na vsaki, kar je precej naporno. In tudi če bom izvoljen, bo to službo opravljala še naprej.
Nobenega prestiža, vloge prve dame, selitve v 'Belo hišo' …?
Jaz sem rad doma, v svojem. Dvakrat na teden kosim travo, poleti enkrat. Sprašujejo me, kaj si mislim o predsedniški palači. Jaz osebno je ne bi potreboval. Je pa hčerko, starejšo, pri mažoretkah ena od deklic, s katerimi skupaj vrtijo palice, pred časom vprašala, ali živimo v dvorcu. Ljudje si marsikaj predstavljajo.
Kako pa živite?
Živimo v hiši. Pri nas doma je bila včasih bolj kot ne revščina, ni bilo dosti denarja, to hišo so obnavljali najprej starši, potem pa še jaz. Ni nič posebnega, hiša kot hiša, dobro je, da je vrt precej velik.
grem prat avtomobile in tovornjak ter kosit travo in podobno.
Kje ste bili na dopustu?
V Selinah pri Paklenici. Tam hodimo v neki apartma že peto leto. Mir, nobene gneče na plaži, skratka – za mojo dušo. Otroci pa tudi uživajo.
Kakšni ste, ko niste župan? Kaj radi počnete?
Kosim travo okrog hiše, kot sem že povedal, berem zgodovinske knjige. Zgodovina je moj hobi. Precej študiram zgodovinske dogodke, zlasti 20. stoletje, zanima me, zakaj je nekaj tako, kot je, kaj je do tega pripeljalo. Imam tudi traktor, ki je ostal iz časov kmetije, in dva stara avtomobila. Domači gasilci pa so mi dali v varstvo 30 let staro orodno vozilo TAM 80, ker drugje ni bilo strehe zanj. Še vedno je last društva in je operativno sposobno. Ko iščem navdih za kakšen govor, grem prat avtomobile in tovornjak ter kosit travo in podobno. Takrat mi misli najboljše tečejo in imam za vso soboto dovolj dela.
Znate kuhati?
Kuham kar dosti, zadnje čase sicer redkeje. Navadno kaj pripravim ob nedeljah.
Kaj je vaša specialiteta?
Težko bi izločil le eno jed. Rad naredim goveje zrezke v pivski omaki. Za rojstni dan sem dobil knjigo receptov Sto jedi s pivom in ta se mi je zdel čuden. Pomokane zrezke popečeš na maslu, da dobijo skorjo, potem pa dodaš čebulo in zaliješ s pol litra piva. Ko sem prebral recept, sem si rekel: to pa ne more biti dobro. Ampak ko sem to prvič pripravil, mi je bilo zelo všeč in zdaj to večkrat skuham.
Bliža se vaš 40. rojstni dan. Vas kaj stiska?
Starost me ne skrbi. Pri štiridesetih se počutim bolje kot pred dvajsetimi leti, za mano so neki dosežki, ustvaril sem si družino. Bolj me skrbijo slavja, ki običajno pospremijo okrogle obletnice. Jaz temu nisem naklonjen, nisem človek, ki bi imel rad velike fešte. Dolgočasnež, kaj hočemo. Tako da si želim samo, da bi me pustili čim bolj pri miru.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«