V londonski betonski džungli najdeš tudi kakšno zelenico, kjer se lahko malo odklopiš, povežeš z naravo. Živali v parkih so zelo udomačene in treba je biti pazljiv, da ti za vrat ne skoči kakšna veverica. Angleži uživajo v lepem, zato tudi v parkih veljajo pravila. Denimo: spanje na klopcah in metanje smeti po tleh sta strogo prepovedani.
Tamkajšnji parki so prav gotovo tudi stičišče raznovrstnih športnikov, predvsem tekačev in nogometašev. Med največjimi londonskimi zelenicami je Hyde Park, v katerem se lahko zelo hitro izgubiš. Ko je eden od mojih prijateljev predlagal, da ga prečkamo brez zemljevida, smo se po pol ure hoje obrnili in poklicali taksi. Priporočam, da se pri hoji po parku orientirate po vodnjakih.
Zelene oaze sredi britanske prestolnice najbolj zaživijo v poletnih mesecih, ko ljudje med službenim odmorom radi ležejo v travo, se hladijo ob vodnih spomenikih ali pa s prijatelji na odeji popijejo pivo ali dve. Italijanski vrt v Hyde Parku Parki najbolj zaživi v poletnih mesecih.
