V središče Ljubljane pred lokal Tramvaj se Tanja Žagar pripelje s svojim zvestim spremljevalcem. Priznava: »Včasih pravim, da je avto kar moj drugi dom. Razlog je seveda ta, da večino svojega časa preživim prav za volanom ali pa na sovoznikovem sedežu, saj to zahteva moje pevsko delo, ki me že vrsto let vodi na vse konce naše lepe dežele, včasih pa tudi na tuje.« 
Ko me povabi v svoj avto, opazim, da ima res marsikaj v njem, od oblačil do torbic, ne manjkajo niti njene zgoščenke. Pove mi, da v vožnji z avtom preprosto uživa. »Ko sem naredila izpit, sem bila neskončno srečna! Zelo rada vozim kar sama, veliko manj se rada vozim z drugimi ljudmi, čeprav je nekaj takšnih, s katerimi se tudi kot sovoznica dobro počutim. Včasih sem bila hitrejša, večkrat tudi prehitra, a lahko rečem, da sem vedno bolj vzorna voznica.« Prizna, da je nekajkrat že plačala kazen zaradi prehitre vožnje, sicer pa kakšnega velikega prekrška še ni naredila. »Lahko povem, da sem za policiste očitno kot magnet, saj me neprestano ustavljajo. Tako da skoraj ne mine teden, da ne bi imeli bližnjega srečanja.« 
Punca ni od muh, sama zamenja gume na avtu. »Vsi tisti, ki so si na youtubu ogledali moj posnetek menjave avtomobilske gume, vedo, da mi gre kar dobro od rok in da zaradi počene gume ne bi ostala na cesti! Že pred leti se mi je prvič zgodilo, da sem morala sama zamenjati gumo, in sicer kar po telefonskih navodilih. Ampak uspelo je!«

Temperamentna profesorica

Nato se odpraviva na pijačo dobesedno v tramvaj. Takoj obudi spomine na srednješolske dni, ko je ravno tukaj pogosto jedla palačinke, ob tem pa se spominja svojih voženj z vlakom. »Ko sem bila majhna, sva se z mami velikokrat peljali k babici. Morda si bom prav to poletje vzela čas in se kar tako, v spomin na vesele otroške dni, spet popeljala z vlakom na kakšen izlet!« Narava ji veliko pomeni. »Letos se bom, poleg vseh sprehodov, ki jih ne bo manjkalo, povzpela na kakšen hrib, da se naužijem svežega zraka in si spočijem oči na prelepih gorah in zelenih gozdovih. Ta čudoviti pogled, ki ga narava ponuja, in zvoki, s katerimi nas obkroža, mi dajejo navdih za pisanje novih melodij in besedil.«

Glasba jo vedno spremlja, saj je tudi po poklicu profesorica glasbe. Letos je uspešno končala že osmo leto poučevanja v glasbeni šoli Logatec, kjer uči klavir, otroški pevski zbor in glasbeno pripravnico. »Zdaj, ko so počitnice in bom več doma, pa bom več kuhala in pekla, kar zelo rada počnem. Seveda tudi zato, ker zelo rada jem! Sem velik gurman in jem vse!« prizna temperamentna punca. 
Njena velika strast je še ples. »Plešem lahko ure in ure in zdi se mi, da se ne bom nikoli dovolj naplesala! Na žurih in praznovanjih, ki jih imamo s prijatelji, plešemo šest ur brez prestanka, in ko se že skoraj odpravimo domov, še malo zaplešemo, ha ha ha...!« Vendar še ni našla svoje sorodne duše. »Trenutno sem, tako kot poje ena mojih pesmi, zaljubljena v življenje. Seveda si želim to drugo besedo čim prej zamenjati s kakšnim imenom oziroma kar nadaljevati: zaljubljena v življenje in v ... Sem pa že bila zaljubljena v svojih srednješolskih in študentskih letih in bilo je lepo!«

Na prvi dan novega meseca je dopolnila 30 let in pravi, da je zadovoljna tridesetletnica, saj življenje dojema kot darilo. »Razmišljala sem, kje bi imela svoje okroglo praznovanje. V trenutku, ko sem izvedela, da se nad Ljubljano dviga Žagarski vrh, to seveda sploh ni bilo več vprašanje. Tam smo z družino in prijatelji preživeli noro noč, kjer se je plesalo, igralo, pelo, plesalo in še enkrat plesalo ... pa dobro jedlo, pilo in spet plesalo.« Ko bi le več ljudi sledilo njenim nazorom.