RAZSTAVA

Magija slovenske umetnosti

Objavljeno 23. april 2014 00.35 | Posodobljeno 23. april 2014 00.36 | Piše: A. P.

V dveh nadstropjih razstavišča v vili Manin v Passarianu je do 22. junija na ogled razstava Magija umetnosti/La magia dell‘arte.

Emerik Bernard pred svojo sliko in akademska slikarka Milena Usenik. Foto: Igor Modic/Delo

Pregledno razstavo s podnaslovom Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013 je nekdanji direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin zasnoval tako, da je vključil umetniška dela posameznikov, ki so sooblikovali kulturo skupne države Jugoslavije in pozneje tudi samostojne Slovenije. Zgodba predstavitve sledi zgodovinskemu razvoju in zajema tudi modernizem ter začetke postmodernizma, ki se je začel na prelomu v devetdeseta leta.

Trojezični katalog

Na pomembnem razstavišču v impozantni vili Manin pri Vidmu je razstavljenih več kot sto umetnin, od kipov, grafik, slik do fotografij, ki jih je Bassin skrbno izbral po lastni presoji. Ena večjih razstav slovenskih umetnikov v tujini v zadnjih letih tako odlično prikazuje presek slovenske sodobne umetnosti v zadnjih 45 letih. Na ogled so umetnine 53 slikarjev, 18 kiparjev, šestih grafikov in 19 fotografov. Prav tako so razstavljena dela slovenskih umetnikov Klavdija Palčiča in Franka Vecchieta, ki živita v Italiji. Omeniti velja še, da razstavo spremlja trojezični (slovensko-italijansko-angleški) katalog s strokovnim besedilom Bassina, ki sicer velja za izjemno plodovitega pisca monografij o umetnikih in avtorja likovnih kritik.

Razstava se začne z Atomsko Venero kiparja Janeza Boljke, s svojevrstnim poklonom študentskemu uporu leta 1968, ki je prodrl tudi v umetnost. Na ogled je konceptualizem skupine OHO, ki je domačo likovno sceno postavila ob bok svetovnim ustvarjalnim tokovom. Seznanimo se še s slikarstvom nove podobe, ki se je začelo z zloglasnimi osemdesetimi leti in z začetkom poslavljanja socializma, in konec desetletja ustvarilo fenomen kolektivnega ustvarjanja, kot ga poznamo iz skupine Irwin. Novo tisočletje je pospremilo z vnovičnim odkrivanjem sublimnega, ki je nekakšen odgovor na umetniške avanture v nove medije. Posebna pozornost je posvečena motivu krajine v slovenskem slikarstvu in fotografiji, v smislu kontinuitete slovenskih impresionistov Jame, Groharja, Jakopiča in Sternena, ki izhajajo iz istega geografskega žarišča – okolice Škofje Loke.

Deli s prijatelji