Ruski pregovor pravi: Prijateljstvo in ljubezen se le s trudom pridobita. Med sabo se že 20 let uspešno trudita Valerij Gergijev in Festival Ljubljana. Gergijev, po mnenju revije Times ena od sto najvplivnejših osebnosti na svetu, je do zdaj že desetkrat dirigiral pri nas, letos je bila pod njegovo taktirko prvič v celoti izvedena legendarna Wagnerjeva tetralogija Nibelungov prstan. S tem je postavil pomemben mejnik v slovenski glasbeni kulturi. Toda, kdo sploh je Gergijev?
Da bi si lažje predstavljali, zakaj ga domala že imamo za prijatelja slovenske kulture, velja omeniti podatek, da mu je predsednik republike Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi doživetji. Poslovnež Janez Škrabec, ki je ljubitelj in mecen kulture, mi je o njem, preden sem ga osebno spoznala, povedal: »Virtuoz par excellence. Umetniški erudit. Želeni gost najboljših svetovnih koncertnih dvoran. Razgledan, pozoren in duhovit sogovornik. Obisk Sankt Peterburga je res popoln, če si ogledamo njegove mojstrovine v Mariinskem gledališču. Ljubljana uživa privilegij, da je že 20 let postaja njegovih koncertnih turnej. To ni kar tako, samo po sebi umevno, da se umetnik njegovega kova, tako rad vrača v Ljubljano. Zasluga in zahvala gre predvsem Darku Brleku in Festivalu Ljubljana.« En večer je tudi on užival v njegovi predstavi, predsednikovi odločitvi pa aplavdira, saj po njegovem Gergijev vnaša v naš kulturno-umetniški milje presežke, ki imajo svoje odmeve.
Pa pojdimo k njegovim začetkom. Gergijev je po rodu Osetinec, odraščal je na Kavkaškem in že kot otrok je bil izjemno nadarjen. Študiral je na konservatoriju v Leningradu in leta 1976 zmagal na tekmovanju mladih dirigentov Herbert von Karajan v Berlinu. Sledilo je vabilo Gledališča Kirov na položaj asistenta glavnega dirigenta, dve leti pozneje pa je tudi sam debitiral kot dirigent. Leta 1988 je pri rosnih 35 letih postal najprej umetniški vodja Gledališča Kirov, 1996. pa še ravnatelj iste ustanove, takrat že z novim imenom Mariinsko gledališče, ki je ravno po njegovi zaslugi danes med vodilnimi v svetu. Bil je tudi glavni dirigent Rotterdamskih filharmonikov, vodil je Londonski simfonični orkester, pred dvema letoma pa je prevzel vodenje Münchenskih filharmonikov. Gergijev, ki v svojem urniku najde tudi čas za dvigovanje ravni Ljubljana Festivala, je v Slovenijo prejšnji teden pripeljal 225 ljudi Mariinskega gledališča in kar osem tovornjakov je bilo potrebnih, da so pripeljali njihovo scenografijo na oder Cankarjevega doma za zadnja dela monumentalne tetralogije Nibelungov prstan. Razkošna uprizoritvena kapaciteta, vredna svojega denarja in tudi časa. Vsaka glasbena drama namreč traja več kot 5 ur! Ogledala sem si vse štiri in lahko rečem, da gre za celostne umetnine, ki zahtevajo scensko kompleksnost, najvišje kriterije pevskih sposobnostih protagonistov in ogromno izvajalsko telo.
Med njegovim minulim gostovanjem sem se tudi dobila z velikim maestrom. Na naše opoldansko srečanje je nekoliko zamudil, a se je takoj opravičil in razložil, da v zadnjih štirih mesecih ni spal, saj je vedno ponoči potoval. »Srečen sem, da sem ponovno tukaj,« mi je povedal na začetku. »Slovenci zavzemate pomembno pozicijo v Evropi s podpiranjem kulturnih institucij. Ljubljana je zelo lepo, čisto mesto, dobro ohranjeno, in je del kulturne dediščine vsega sveta. Mislim, da je Ljubljana v dobrem stanju, veliko ljudi se udeležuje Festivala Ljubljana.« V pogovoru mi je Gergijev še zaupal, da je zelo počaščen za slovensko priznanje: »Mislim, da je dandanes zelo pomembno za ves svet, da se države povezujejo, ne samo na prijateljski ravni, temveč da se združujejo tudi z namenom, da bi zaščitile naš svet za prihodnje generacije. Dandanes obstaja veliko tveganja, zatorej bolje za vse nas, da se vsi odgovorni na ravni oblasti držav povezujejo. To je imperativ in najpomembnejši klic današnjega časa.«
Če ste ga tokrat zamudili, vam lahko zaupam, da se bo zagotovo vrnil, saj že razmišlja, kaj bi v prihodnosti pripravil za nas in prihodnje izvedbe Festivala Ljubljana. Še vpogled v statistiko letošnjega: zvrstilo se je več kot 78 prireditev, ogledalo pa si jih je več kot 57.000 obiskovalcev. Slovenci smo lahko tako ponosni na naše bogato kulturno dogajanje sredi poletja v Ljubljani, kar je pritrdil tudi Gergijev, karierno najvišje potrjen dirigentski mojster. In seveda smo lahko ponosni na prijateljstvo z njim, velikim maestrom.
