Ljudje in zemlja

Okoljske in podnebne spremembe vse bolj vplivajo tudi na kmetijstvo, kar od kmetov zahteva nove pristope h kmetovanju. Prav tako je umeščanje novih tehnologij še kako pomembno pri zagotavljanju kmetovanja v prihodnosti. To je vsekakor izziv za kmete, še posebno mlade, smo pred kratkim lahko slišali na evropskem kongresu mladih kmetov. Res je, če si priznamo ali ne, kmetijstvo je naša prihodnost, saj bo povpraševanje po zdravi, ekološko neoporečni hrani v prihodnosti čedalje večje, vloga kmetov pa tako tudi vse bolj pomembna. V tem mozaiku sprememb ima pomembno vlogo, vsaj po mojem mnenju, tudi izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja, ki jo na nacionalni televiziji predvajajo že dobri dve desetletji. Kot se radi pohvalijo, spada med najbolj gledane oddaje TV Slovenija, gledalci pa lahko v dobri uri spoznajo, kaj se dogaja na področju kmetijstva. Kot pravijo ustvarjalci oddaje, je namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme, narava in okolje, pridelava hrane in ohranjanje tradicije na vaseh. Te dni sem bila spet na obisku pri očetu, ki kmetuje na svoji ekološki kmetiji na Koroškem, in ko sva se pogovarjala, kaj vse dobrega je prinesla letošnja jesen, ki je bila do kmetov precej prijazna, da so lahko pridelke spravili v lepem vremenu in hkrati postorili vse, kar je potrebno pred prihajajočo zimo, je pogovor nanesel tudi na aktualne razmere v kmetijstvu, s katerimi se soočajo on in njegovi kolegi po Sloveniji. Omenil mi je tudi, kako se mu zdi dobro, da imamo pri nas Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki naj bi prinesla prehransko varnost, kakovostno in dostopno hrano, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, trajnostno rabo kmetijskih zemljišč, socialno vzdržen razvoj podeželja. Ko sem mu omenila, da je res super, da se bosta kmalu tudi kmetom cedila med in mleko, mi je z nasmehom dejal, da o tem precej dvomi, da se ne bosta cedila med in mleko, prej juha prežganka. Še posebno ker se v slovenskem kmetijstvu razmere nič kaj ne spreminjajo na bolje. Saj se v našem kmetijstvu politiki, ki so zanj odgovorni, ukvarjajo bolj s sami s sabo kot z resorjem, ki ga vodijo. Le malo je konkretnih rešitev, ki bi kmetom v resnici pomagale. Manjka predvsem konkretnih nasvetov, mi je povedal.

Pa da se vrnem k oddaji Ljudje in zemlja, ki jo, kot mi je znano, kmetje res radi gledajo. Jim pa, kot mi je povedal tudi oče, v njej manjka kakšen prispevek o konkretnih rešitvah za težave, ki pestijo slovenskega družinskega kmeta. V tem se z njim strinjam, saj ko sem gledala nekaj zadnjih oddaj, se mi je zdelo, da določeni prispevki bolj spadajo v turistično oddajo Na lepše ali kakšno drugo mozaično oddajo kot v svetovalno Ljudje in zemlja. To seveda ni narobe, saj je lepo, da predstavljamo slovensko podeželje. Sem pa v oddajah vsekakor pogrešala kakšen prispevek o tem, da bi na konkretna vprašanja kmetje dobili konkretne odgovore od ministra ali drugih odločevalcev, ki delajo na področju kmetijstva pri nas. Pa ne od birokratov, s katerimi imajo kmetje pri urejanju zadev največkrat težave. Nikakor se mi ne zdi dovolj, da se na težave le opozarja, kot sem lahko videla v zadnjih nekaj oddajah, od odgovornih pa se potem ne terja, da pojasnijo, kako bodo te težave rešili oziroma odpravili. Vsekakor so se mi zdele oddaje bolj turistično-mozaične kot svetovalne. Morebiti bi lahko ustvarjalci oddaje vsaj enkrat na mesec gostili ministra za kmetijstvo, ki bi ga kmetje lahko vprašali vse, kar jih pesti. No, seveda verjamem, da je to za televizijce precej težka in zapletena naloga. Kot se zdi, je ministra za kmetijstvo verjetno težko uloviti, saj je po prepričanju nekaterih več po sejmih ali se celo nemara preveč ukvarja z zapletenim položajem v lastni stranki kot z zapletenim položajem resorja, ki mu je naložen v odgovornost. Vem, da se nacionalka zelo nerada spogleduje s kako tujo oddajo; vendar bi v tem primeru, tako kot še v kakšnem – navsezadnje je topla voda že odkrita –, lahko pogledali čez planke. V Italijo, na Madžarsko, celo k južnim sosedom na ono stran schengena. Tudi oni imajo namreč v podobnem terminu oddaje s podobno vsebino. Tam so oddaje, sem se pozanimala, neprimerno bolj gledane od naše »najbolj gledane«.

Zakaj? To bodo morali razmisliti odgovorni. Pa smo nemara vnovič v krogu in, ah, kako znan izrek, iskanju kvadrature kroga miselnosti tistih, ki bi morali razmišljati, kako katero oddajo približati ljudem, ki jim je res namenjena (torej oddaji Ljudje in zemlja predvsem tistim, ki se ukvarjajo s kmetijstvom). Ne pa sprožati pomisleka, da bi kakšni gledalci najraje preklopil na kak drug program, v pričakovanju, da bodo morda le izvedeli kaj več s področja, ki jih zanima.