Sicer smo že zakorakali v sredino septembra, a sončni žarki so še nežno božali uživače, ki so se 12. septembra odločili izkoristiti nežno klimo indijanskega poletja ter se prepustiti božanju morskih valov na izolski glavni plaži. A morda zgolj v dopoldanskih urah, saj jim je tedaj, ko je bilo sonce skoraj najvišje na nebu, pogled pritegnila množica jader, ki se je zbirala in nežno napenjala v izolskem zalivu. Skupno 49 jadrnic, ki so se malce pred eno postrojile v startno linijo letos že 13. diplomatske regate, na katero so tokrat prišli predstavniki 38 veleposlaništev.
Trinajstica ni bila nesrečna
Že tradicionalna regata, na kateri skupaj z izurjenimi jadralci sklenejo glave, napnejo mišice in se spoštljivo klanjajo bogovom vetra in morja tudi diplomati, politiki in gospodarstveniki, se vselej znova izkaže za zadetek v polno. Čeprav se jih je z okoli 550 udeleženci letos zbralo manj kot v letih prej, je nasmejani obraz glavnega organizatorja in predsednika izolskega jadralnega kluba Veter Branka Avguština pričal, da po vražah zlovešče število 13 tokrat ni prineslo nesreče. In smole ni imela niti Litovka Akvile Adomaityte-Iršič, pridružila se je posadki Velikega Viharnika, z Dušanom Puhom in Gašperjem Vinčecem na čelu. »Nisem padla prek krova, v glavo me ni zadel bum, torej je bila regata zame velik uspeh,« je dejala novinka na vodi, ki pa je že zdaj odločena ponoviti edinstveno izkušnjo diplomatske regate. Čeprav jo je na začetku skrbelo, da se bo na krovu Viharnika, kjer ni poznala nikogar, počutila izključeno, so jo morski mački nemudoma sprejeli v svoj krog. Všečnost in uspešnost regate namreč lahko pripišemo tudi svojstvenemu žrebu, ki visokim gostom določi jadrnico. A ne nazadnje se lahko prav med spoznavanjem v drugačnem okolju na drugačen način, kjer ima prste vmes tudi naključnost žrebanja, in poznejšim neformalnim druženjem splete vez, ki se sicer ne bi. Čemur pritrjuje tudi Avguštin, saj naj bi pod streho sprejemnega šotora vzklile že marsikatere nove poslovne povezave.
Pet minut pred eno popoldne je vladalo naelektreno ozračje. Gostje, ki so dogodek spremljali s spremljevalne ladje, so z napetostjo čakali na hupo, ki je vsako minuto z donečim zvokom odštevala poslednjih pet minut pred startom. Prvič, drugič, petič! Jadrnice, zbrane v linijo med oranžno bojo in čolnom organizacijskega odbora, so se v sapi rahlega severnika in s predstavniki ambasad in konzulatov devetih držav na krovih pognale naprej. Jadra so se napenjala, nekatere jadrnice so se nagibale na bok, pod žarkim soncem pa je v oči bodlo rumeno sonce, ki je krasilo naš športni pomorski simbol. Veliki Viharnik je tokrat namreč plul pod glavnim sponzorstvom Mestne občine Koper, na njegovem boku pa je z modre podlage seval napis Koper-Capodistria. Kot tudi na jadru, ozaljšanem z grbom našega pristaniškega mesta, s koprskim soncem. In očitno mu je bilo to naklonjeno, saj je, četudi je startal kot drugi najboljši, ciljno črto preplul slabih pet minut pred drugouvrščeno jadrnico Magia Illyteca, slabo minuto zatem pa je regato končala še tretjeuvrščena jadrnica Generali.
Burna usoda Velikega Viharnika Najbolj slavna jadrnica domačih morij je v Izoli opravljala posebno poslanstvo. Občina Koper se je namreč odločila vzdrževati legendo velikega zmagovalca regat, ki je še posebno na Obali, kljub začasni prekinitvi sodelovanja jadrnice na tekmah zaradi prodaje, še vedno živa. Z novim lastnikom barke Dejanom Kovačičem, ki sicer prihaja s štajerskega konca, so se dogovorili, da bodo jadrnico znova pošiljali v boj za pokale. S projektom Capovision želijo podpreti predvsem izkušene jadralce, ki znajo jadrnice varno in hitro popeljati čez ciljno črto. Eden takšnih je krmar Dušan Puh, ki je Veliki Viharnik že tolikokrat (tudi tokrat, na diplomatski regati) popeljal na pot do zmage. Malo je manjkalo, pa Veliki Viharnik ne bi nikoli več jadral zmagi naproti. Ko se ga je nekdanji lastnik Telekom odločil prodati, se je zdelo, da je njegova usoda zapečatena. Ena največjih legend domačih morij je, so bili tedaj prepričani na Obali, za vedno zaplula v pristan.Ko se je izkazalo, da novi lastnik ni Primorec, ampak Štajerec, so menili, da v Viharniku ne bo prepoznal legende. A so se zmotili. Po začetnem rahlem omahovanju se je novi lastnik jadrnice hitro navdušil za idejo, da bi jadrnica nadaljevala tekmovanja. Tokrat, na diplomatski regati, je jadrnico – plula je pod barvami Občine Koper, posodil že tretjič. Tudi sam se je pridružil tekmovalni ekipi, ki je bila, v nasprotju z ekipami z nekaterih drugih jadrnic, sestavljena iz samih prostovoljcev. Naslednjič se bo veter v jadra Velikega Viharnika znova uprl na še enem slovitem jadralskem tekmovanju, oktobrski Barcolani. A. J. |