Če so se po zmagi na Talentih nekateri pomenljivo spraševali, ali ni morda deklič premlad za tako stresne okoliščine in vstop na glasbeno prizorišče, v zvezdniški svet, nam je z vztrajnostjo, nenehnim delom na svojem vokalu ter stoodstotno podporo družine Lina Kuduzović pokazala, da v njeni zgodbi ni prostora za predsodke. Zadnja leta se je razvila v samozavestno mlado gospodično, ki ne skriva čustev, se razjoče ob čutnih izvedbah drugih pevk in pevcev, predvsem pa obožuje petje. »Pravzaprav je zame glasba vsakdan in brez nje nisem celota. Ne predstavljam si dneva, ko ne bi prepevala. Zjutraj, ko odprem oči, mi melodije odmevajo v glavi in neizmerno sem hvaležna staršem, da mi stojijo ob strani in so se mi dovolili prijaviti na The Voice Kids. Brez njih danes ne bi bila takšna, kot sem,« pove najstnica, ki se je na nemški šov prijavila le zato, ker stroga in visokokakovostna strokovna komisija izbira izključno po glasu, saj kandidatov sprva sploh ne vidijo, temveč jih samo slišijo. In so jo izbrali, celo tako dobro so prisluhnili njenemu petju, da niso mogli verjeti svojim ušesom. Tudi v Švici, njenem novem domu, so že občudovali vokalne bravure naše Line. S selitvijo v novo državo je za sabo pustila veliko lepih spominov, prijateljev, sošolcev, ki jih pogreša. »Švica je čudovita dežela, a so tukaj ljudje bolj zadržani in zaprti, medtem ko je narava zelo podobna kot v Sloveniji. Imajo odlično urejene zakone in vse deluje, kot mora. Se pa izjemno rada vračam v domovino, kjer imam stare starše, sorodnike in prijatelje. Vsaj trikrat na leto se odpravimo na obisk in vselej rada poudarim, da sem rojena v Sloveniji, ki bo za vedno moj dom, ne glede na to, kje bom živela,« ponosno izpostavi svoje korenine.
Smeh je najlepši modni dodatek
Poleg opevanega talenta je Lina povsem običajno dekle. Rada je lepo oblečena, na pragu srednje šole se tudi vse pogosteje liči, sploh za na oder, in poskrbi, da je nasmeh vedno na njenem obrazu. »Rada sem urejena in srčno upam, da bom nekega dne imela svojo kolekcijo oblačil (nasmešek). Najlepši modni dodatek pa je dobra volja, in to imam očitno v genih, kajti z mamico sva si zelo podobni. Kadar sva skupaj, je vedno veselo in radi ušpičiva kaj zabavnega, s čimer še tako slab dan spremeniva v nepozabnega,« nam zaupa iskriva sogovornica, ki jo žalostijo predvsem nemiri po svetu. »Prizadenejo me trpeči ljudje, lačni in brez strehe nad glavo, vse zaradi krutih vojn. Prizadevam si, da bi nekega dne lahko sodelovala na velikih dobrodelnih prireditvah in v organizacijah,« navduši s človekoljubnim pristopom in nas popelje v svoj svet, poln tonov, prepletenih v melodije.
Tretja sreča
Je edina Slovenka, ki je izkusila tri mednarodne različice talent šovov, in do vsakega goji posebna čustva. »Slovenija ima talent nas je vse presenetil, saj ni nihče pričakoval, da bo sedemletna punčka zmagala. Bila sem še tako mlada, da se ne spominjam prav vsake podrobnosti. Najbolj mi je ostal v spominu velikanski oder in užitek, kako rada sem tam stala in pela. Na drugi šov Die Grosste Schweizer Talent sem se prijavila, ker sem daleč od doma pogrešala nastope, ki jih v Švici še nisem imela. To je bila odlična odskočna deska, saj sem spoznala veliko ljudi, med njimi tudi Partica Hellerja, s katerim sva lani posnela duet I Will Make It Up To You. Zadnja, tretja izkušnja z The Voice Kids Germany pa še kar traja. Prijavila sem se na priporočilo mnogih, da naj bi tam našla ljudi, ki bi želeli ustvarjati z mano, ko bom starejša. Hkrati sem res velika oboževalka Marka Forsterja in Lene, dveh žirantov, od katerih pa letos žal manjka prav zmagovalka Evrovizije. Namesto nje sta vskočili legendarna pevka Nena in njena hči Larissa. A vseeno sem bila presrečna, ko se je med mojim nastopom kot drugi obrnil prav Mark, zato sem ga tudi izbrala za mentorja,« navdušeno pripoveduje in išče besede, s katerimi bi lahko opisala vse svoje občutke. »Bilo je neverjetno in prav nič naporno. Vse to je zame velikanska uživancija. Sem povsem neobremenjena z zmago, saj se zavedam, da sem že zmagala na podobnem šovu, in ljudje, pa tudi organizatorji, tega niso ravno najbolj veseli. Pomembnejša so mi vsa ta nova poznanstva, ogromno prijateljev in občutek izpolnjenosti. Zdaj sem se prepustila toku, da me nese,« odraslo pripomni. »Tudi šola ne trpi zaradi mojih udejstvovanj, ker nisem veliko manjkala, in imam kar dobre ocene,« se skromno nasmehne in prizna, da bi želela nekoč stati tudi na evrovizijskem odru. »Pri tem je veliko odvisno od sreče, človek mora biti ob pravem času na pravem kraju,« modro pove in iskreno poudari, kako hvaležna je vsem spodbudam iz Slovenije.