Maribor se je na evropski zemljevid uspešno zapisal z izvedbo smučarske zlate lisice, ki jo morajo resda vse pogosteje seliti v Kranjsko Goro, nogometnim klubom Maribor pod vodstvom enega izmed najboljših slovenskih nogometašev vseh časov, zdaj prvim klubskim menedžerjem, alfo in omego uspešnega nogometnega podjetja iz Ljudskega vrta Zlatkom Zahovičem in Festivalom Lent, največjim open-air festivalom v Sloveniji in še kje, ki bo mariborski vsakdanjik za dva tedna postavil na glavo. Lent se je začel, končal se bo konec prvega tedna v juliju.
Najprej Folkart
Komandant parade, tako kot Zahovič, je že vse od začetka, torej dvaindvajset let, Vladimir Rukavina - Gogo, direktor Narodnega doma Maribor. Vse se je začelo, ko so bili poznejši lentovci, kot se sami imenujejo, še plesalci pri Akademski folklorni skupini Študent. Takrat so hodili na festivale po vsem svetu. Ko so končali šolanje, so si zaželeli, da bi tuje folklorne skupine, ki so jih spoznavali po festivalih, prišle v Maribor. No, tako je štiri leta pred Festivalom Lent nastal Folkart, iz katerega se je razvil. Kar veliko teh plesalcev je danes zaposlenih v Narodnem domu Maribor.
Rukavina, priljubljeni Gogo (ta vzdevek ima od otroštva), izhaja iz znane mariborske družine, ki se je po prvi svetovni vojni tako kot številne primorske in druge zavedne slovenske družine, med njimi starši legendarnega košarkarja Iva Daneua, v Maribor priselila iz Trsta (in okoliških povsem slovenskih vasi). Rojen v Mariboru je Gogo mladost preživljal na uglednejšem levem bregu Drave. Tam je hodil na znamenito I. gimnazijo. Košarko je igral pri Braniku, tudi pri športu se je Maribor delil na branikovce z levega brega in ajzenponerje (klub Železničar) z desnega, proletarskega brega. Njegov praded Martin Čretnik je bil upravnik Narodnega doma v Trstu in 13. julija 1920 je moral bežati čez strehe, ko so tega zažgali fašisti. Zdaj je Čretnikov pravnuk direktor Narodnega doma Maribor.
Pred dvajsetimi in več leti je bil Maribor v vsakem pogledu v krizi – izgubil je tovarne in industrijo, ljudje pa službe in perspektivo. Festival Lent so si zamislili predvsem zato, ker ustanovitelj javnega zavoda Kulturno-prireditveni center Narodni dom temu ni dal dovolj sredstev za delovanje. Tako so že prvo leto naredili največji festival v Sloveniji, dobili denar od sponzorjev in še nekaj ga je ostalo za njihovo redno dejavnost. Uspelo jim je. A kriza se je po dveh desetletjih vrnila, udarila je še huje, letos je malo manjkalo, pa Lent ne bi preživel.
V času debelih krav je festival zagotavljal okoli 70, 80 odstotkov lastnih sredstev (sredstva pokroviteljev, lastni prihodki od prodaje in trženja). Zaradi splošnega gospodarskega položaja pri nas se je ta delež sredstev (predvsem pokroviteljskih) tako zniževal, da sami niso mogli več zagotoviti dovolj sredstev za izpeljavo festivala, kot si ga predstavljajo in bi ga še lahko imenovali Festival Lent.
Problem ni bil z županom Maribora Andrejem Fištravcem, s katerim Rukavina dobro sodeluje, pred časom ga je podprl tudi pri kandidaturi za župana, ko je bilo treba zamenjati razvpitega Franca Kanglerja. Sociolog Fištravec je bil tudi že prej obiskovalec festivalskih prireditev in je torej razumel probleme. Seveda pa ni vsemogočen, mnogo manj je težave festivala razumel mestni svet.
Država le primaknila
Za mestni svet so sicer Rukavina in njegovi pripravili podrobno analizo in prikaz problematike Festivala Lent in Narodnega doma Maribor, vendar so že napovedano točko seje iz neznanih razlogov umaknili z dnevnega red. Niso jih prepričali, saj se niso hoteli niti pogovarjati. Točko z naslovom Problematika festivala Lent so umaknili na predlog Jožefa Škofa iz Županove liste, ki je to svojo potezo utemeljeval z dejstvom, da je Mestna občina Maribor proračun za leto 2014 že sprejela in da glede tega ni mogoče nič več spreminjati. Fištravec ni mogel nič, imel je zvezane roke.
Jim je pa na pobudo nekaterih poslancev državnega zbora iz mariborskega konca (Matevž Frangež) uspelo prepričati ministrstvo za kulturo z Urošem Grilcem in predsednico vlade Alenko Bratušek na čelu, da so jim v skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) namenili dodatna sredstva, čemur je moral potem parirati tudi Maribor. In tako jim je uspelo zakrpati proračun, nekaj deset tisočakov jim, kot pravi Rukavina, sicer še manjka, toda letošnji proračun, 1,25 milijona evrov, je dosežen, Festival Lent ni odplaval po Dravi.
Desna roka Rukavine tudi pri Festivalu Lent je sicer pomočnik direktorja Narodnega doma Maribor Andrej Borko, ki ne more skriti ponosa nad plavajočim odrom na Dravi, edinstveno atrakcijo izpred davnih let, ki so jo Mariborčani takoj sprejeli za svojo. Malo je manjkalo, pa bi letos oder sameval.
Ena od zdaj že legend Festivala Lent je tudi Smiljan Kreže, ki je zaradi možganskih krvavitev umrl februarja lani, star komaj 51 let. Kot producent in organizator koncertov je bil nepozabna in vseprisotna glasbena kulisa Maribora in eden njegovih najbolj znanih in priljubljenih meščanov. Dve desetletji je bil pomemben sodelavec Festivala Lent, brez njega ni minila zlata lisica niti nogometne tekme Maribora. Tudi na Borštnikovem srečanju je sodeloval, pa na predbožičnih in novoletnih koncertih … V okviru EPK je oživil Poštno ulico. Sodeloval je s celotno slovensko in nekdanjo jugoslovansko glasbeno sceno
Rade Šerbedžija in Đorđe Balašević
Festival Lent je svoje ime dobil po območju na bregu reke Drave, kjer je bilo v srednjem veku pristajališče za splave, ki so od 13. do 20. stoletja pluli, naloženi z lesom, od zgornjedravske doline vse do Beograda. Še danes se levi breg Drave od Sodnega do Vodnega stolpa, nekdaj stebrov mariborskega mestnega obzidja, imenuje Lent (nemško ime za pristan). Tudi letošnji festival so se Rukavina in druščina trudili pripraviti tako, da bi bilo na njem zastopanih čim več zvrsti z vseh področij, ki jih običajni obiskovalci nimajo priložnosti videti in slišati vsak dan. Omeniti je treba predvsem Inner Circle in Skid Row, 26. Folkart z skupinami iz Argentine, Guamskega otočja, Japonske, Portugalske, Srbije Turčije in Slovenije, skupino Siddharta v akustični izvedbi, Ðorđa Balaševića in Radeta Šerbedžijo, ki zadnje tedne preživlja bolj ali manj v Sloveniji. Organizatorji opozarjajo tudi na celoten sklop Jazzlenta, prireditve v mestnem parku Art kamp z obilico delavnic in izobraževalnih programov za otroke in mladostnike, festival uličnega gledališča Ana Desetnica, festival ulične prehrane Sladolent, pa še tradicionalno mariborsko prireditev, ki jo je dolga leta organiziral Smiljan Kreže Piše se letos. Ta se bo letos prvič odvila v sklopu Festivala Lent.
