LOVKE DANICE LOVENJAK

Lara Jankovič: Spoznala sem nekaj dragocenega

Objavljeno 12. februar 2017 22.22 | Posodobljeno 12. februar 2017 22.24 | Piše: Danica Lovenjak

Igralka in šansonjerka Lara Jankovič prekipeva od življenjske energije! Tudi zaradi nove ljubezni, o kateri je ekskluzivno prvič spregovorila za našo revijo! Kmalu bo 45-letnica izdala nov album, še prej pa jo bomo spoznali v seriji Usodno vino, in sicer v vlogi Šantal, ljubiteljice noči in ljubezni. In ko ji ob srečanju rečem, da sem pričakovala, da bo prišla, oblečena kot Šantal, v smehu odvrne: »Res sem razmišljala, da bi spremenila slog oblačenja, ker sem videla, da Šantal pri moških žanje veliko občudovanja.«

Ko se usedeva, nadaljuje: »Saj dobivam komplimente, nič ne rečem, ampak toliko … Saj veš, moški ne potrebujejo veliko: malo prekratko kikl'co in malo globlji dekolte, pa je! Mogoče se bom občasno zgledovala po njej,« se igrivo nasmeji. Nato mi opiše Šantal, ki je v seriji pozitivni lik. »Ampak s svojim videzom nehote komu zmeša štrene.« Ali to tudi ona rada počne? Ob vprašanju me nekoliko pomenljivo pogleda, nato pa odrezavo odvrne: »Katera ženska pa ne?! Seveda v svojem slogu. Zato se uredimo in skrbno izbiramo obleke za različne priložnosti. Spogledovanje in rahlo zapeljevanje dandanes manjkata. Vse je preveč neposredno, površinsko, 'na suho', bom rekla,« se nasmehne. »Manjka tisto, kar je bilo včasih, torej malo 'rajca', kar šele podžiga pri dveh. Osvajanje moških izginja. V živo moraš začutiti to energijo, on te mora malo osvajati, ti se moraš malo upirati … Tako to mora biti,« pribije v smehu. Pri moških pogreša tudi kavalirstvo. »Zelo vesela sem, ko pri mladih vidim kavalirstvo. Da mi sleče plašč, odpre vrata ali je prijazen … Na splošno tega primanjkuje,« se ob tem nekoliko zamisli. »Včasih imam občutek, da moški misli, če bo ženski kavalirsko slekel plašč, da se s tem ponižuje, vendar ne razume, da v očeh ženske samo raste. Jaz ga takoj uvrstim nekaj stopnic više, ko vidim, da ima spoštovanje do ženske.«

Mlajši imajo več življenjske energije

Naročiva kavo, Lara pa si zraven zaželi še jabolčni zavitek. »Vedno bom za štrudelj, rižev narastek, snežene kepe … Marsikaj rada poskusim, ampak to mi je najljubše.« In kaj ji je pri moških najljubše? »Pri vseh ljudeh obožujem življenjsko energijo. Zakaj imam mlajše? Saj nisem sama po sebi mahnjena na mlajše, ampak zdi se mi, da je moja generacija preveč zamorjena, zgublja življenjsko energijo – saj se vsi staramo, tudi jaz potrebujem kakšen dan več za rehabilitacijo, ampak to ne pomeni, da ne zajemam življenja s polno žlico. Pri mladih me to navdušuje. Pomembna je energija.« Vprašam, ali ima zdaj kakšnega mlajšega, zasvetijo se ji oči in v smehu odvrne: »Ničesar še ne bom rekla.« Pošalim se, da bo torej pri njej letošnja pomlad res cvetoča, ob tem se vendarle nekoliko omehča in prizna: »Res je. Sicer tudi že zdaj cvetim, ampak to boste izvedeli spomladi.« Nato pojasni: »Nekaj se dogaja in hočem, da si vzameva čas zase, da se tudi spoznava, da bom vedela, kaj povedati. Zelo lepo nama gre in zdi se mi, da sem spoznala nekoga dragocenega. Seveda mlajšega, ampak to čisto naključno.« Povem ji, da sem ob tem njenem pripovedovanju videla iskrice v očeh, Lara razneženo reče: »Ja, res so! Saj boste vse izvedeli.« Povprašam, ali je mogoče spet kakšen igralec. »Ni igralec, je pa blizu. Razume, kar delam, ker dela z nami. Tako sorodni duši sva, da mi je prav strašljivo, ker je tako mlad in sva si tako podobna v biti. To se mi zdi zelo dragoceno. Zdaj pa ne vrtaj več vame,« reče odrezavo v smehu. Zato preideva nazaj k Šantal, ki bo premiero doživela čez nekaj dni. »Najprej pride v vsem svojem blišču naravnost iz bordela, ker jo nekdo najame. Ampak potem ugotovi, da to noče več biti, zato se ne vrne. Postane svetovalka za moško-ženske odnose, ker je ugotovila, da ljudje bolj kot seks potrebujejo pogovor.« Nato opiše podobnost z likom. »Poveva, kar si misliva, nimava dlake na jeziku, želiva ljudem dobro … Ko sem prebrala scenarij za to vlogo, mi je bilo jasno, zakaj so me poklicali. Saj sem to jaz, ni mi treba igrati. No, razen kostuma. Jaz samo povem besedilo, kostum pa naredi ostalo.« Nova vloga ji je všeč tudi zato, ker je pozitivna. Pa je tudi ona svetovalka za moško-ženske odnose? »Da, tudi to nama je skupno. Ne sicer za moško-ženske, ampak jaz vsem želim dobro. Ko mi nekdo reče, da ga nekaj mori, začnem deliti nasvete, tudi če me ne vpraša zanje. Prijateljica je na mojem rojstnem dnevu rekla: 'Lara ti da nasvet, tudi če je nisi prosil zanj.'«

»Nekaj se
dogaja in hočem,
da si vzameva
čas zase, da se tudi spoznava, da bom vedela,
kaj povedati.«

Jaz sem nekonvencionalna

Ko zareže v svoj jabolčni zavitek, pove, da se ji zdi ljubezen najpomembnejša na svetu. »Ko ti ne gre vse v redu, ko se ti je nekdo zameril ali te je prizadel, je največja preizkušnja. In ravno takrat moraš biti poln ljubezni. Če pa se predaš negativnim čustvom, se ti vrata zapirajo, skupaj s tvojo energijo. Vedno je ljubezen!« Nadaljuje: »Če te je nekdo prizadel, mu z ljubeznijo odpusti, saj boš potem laže živel, zadihal in naredil uslugo predvsem sebi.« Pohvalim, da mi je všeč njena pozitivnost, vendar mi pojasni: »Nisem od nekdaj taka. Sem pa vedno hotela postati boljša in bolj mirna, da me ne bi stvari tako prizadele, da bi sovražila ali bila predolgo jezna. Z leti sem se v želji, da se spremenim, res spremenila. Ugotovila sem, da res deluje zakon privlačnosti, kar oddajaš, to dobiš.« Vprašam, kdaj je do tega prišlo, Lara najprej nekoliko pomisli: »Po tridesetem letu, ko sem se poročila s partnerjem z drugačnim načinom razmišljanja, sem hotela živeti življenje, ki je družbeno bolj sprejemljivo od tistega, kar v sebi čutim, da bi rada živela. V resnici sem dokaj svobodnjaška in zdaj, po štiridesetem letu si to upam živeti. Popolnoma brez slabe vesti,« se nasmeji. »Rekla sem si: 'Jaz sem jaz, z vsemi napakami. Navsezadnje živim svoje življenje in name se bodo prilepili ljudje, ki hočejo prav tako živeti na tak način. Ampak moraš živeti v skladu s sabo, da boš dobil enako. Če se sprenevedaš in nosiš masko, dobiš nekoga z masko.« Ob srkanju kave pojasni svojo miselnost. »Zakaj mora biti enak vsak dan, vikend?! V soboto čistimo, v nedeljo gremo na izlet … Jaz tega ne morem. Že zaradi narave dela ne morem tako živeti. Kmalu mi je začelo pokati po šivih, in to je bil edini razlog, da sem se ločila. Takrat sem si zadala, da bom živela, kar sem, čeprav sama!« Nato v smehu doda: »Enega bom pa že našla, ki je tako nor kot jaz!« Prizna, da je bila njena največja prelomnica očetova smrt pred devetimi leti. »To me je popolnoma šokiralo, ravno sem se ločila. Takrat se mi je vse zrelativiziralo.« Nanj je bila zelo navezana. »Obremenjen si recimo s tem, kaj piše o tebi v medijih, ali boš zadovoljil vsem potrebam... V prvi vrsti pa ni mojega človeka, ki sem ga imela najraje.«

Sem jaz dobra do vas?
To naj vas
zanima.
S kom spim,
je pa moja
stvar.


Trenutno najsrečnejša v življenju

V nadaljevanju pogovora prizna še: »Pa so prav prišli mladi ljubimci. No, ne zaradi tega, to se je pač zgodilo. Mogoče sem si bolj upala. Ko človek stoji za tem, kar je, ni nobenega problema.« Medtem popije kavo, nato pa razmišljujoče pove: »Sem jaz dobra do vas? To naj vas zanima. S kom spim, je pa moja stvar. Ali je to moški ali ženska, sta to dva ali trije … Dokler niso otroci ali živali, to mora biti izvzeto. Sami odločamo, kakšne spolne in partnerske navade bomo imeli. To naj drugih ne briga.« Takrat se je tudi osvobodila želje po biti vsem všečna po vsej sili. »Nekoč sem slišala, da si najbolj svoboden, ko opraviš z ugledom.« Prav tako meni, da si moramo upati delati spremembe. »Verjamem, da če zapustiš nekaj slabega, torej zapreš vrata, se ti odpre okno nekje drugje. Ampak ti moraš narediti prvi korak. In z ljubeznijo verjeti, da se ti bo obrnilo. Tudi jaz sem imela hude trenutke kot samozaposlena. Ampak če tega ne bi imela v sebi, bi bila zdaj verjetno na antidepresivih in me nihče še povohal ne bi.« Doda še: »Ko si na dnu, samo pomisli, da je to izhodišče za pot navzgor,« se nasmeji. Ob mojem vprašanju, ali je trenutno najsrečnejša v življenju, odrezavo pove: »Trenutno sem. Moram se zahvaliti, to je tudi zelo pomembno, torej da se zahvalimo za dobre stvari. Hvala tudi, da danes nisem padla na ledu,« se nasmeji. »Srečna sem tudi, ker se mi je odprlo veliko dela. In res delam, kar si želim. Zdaj sem posnela zgoščenko Kako diši svoboda, kakšne barve je mir.« Razloži mi, da jo bo premierno predstavila prav v dvorani hotela Union. »Tukaj se je leta 1941 pela pesem Lipa zelenela je. To je bilo en dan pred kulturnim molkom, ko so fašisti prepovedali vsakršno slovensko besedo. Ta pesem je bila protest.« Tudi sama poje to pesem, sicer pa se trenutno najbolj ukvarja s premiero predstave Jeklene magnolije. Za dan žena bo predstava v Cankarjevem domu. »Ženske bomo ženskam poklonile predstavo. O ženskah!« Še prej pa bo valentinovo, kako ga bo Lara preživela? »Prosim, da nehaš napeljevati,« mi odvrne v smehu. »Veliko ljubše od valentinovega se mi zdi gregorjevo, ko se ptički ženijo. Ampak če vse leto ne poskrbiš za ljubezen okoli sebe, valentinovo nima smisla, torej ena roža in dva srčka. Zame je zadosti že to, kar se mi dogaja. Valentinovo imam že nekaj časa,« se nasmeji in odhiti domov na priprave.

image

Deli s prijatelji