Kuharske recepte se uči na pamet

Simpatičen Tin Vodopivec je človek, ki živi za smeh in nas vedno spravlja v dobro voljo. Z 31-letnim komikom se dobiva na Ljubljanskem gradu, kamor rad zahaja, o svojem delu pa pove: »Ukvarjam se z vsem, kar je povezano s komedijo... Seveda v največji meri stand up, zanimajo pa me tudi drugi formati – od televizijskih oddaj do videa.« Njegovo delo mu pomeni tudi največjo strast: »Adrenalin, ki ti šiba po telesu, medtem ko si na odru in surfaš s publiko skozi svoje ideje in šale.«

Medtem ko se odpraviva v gostilno Na gradu, Tin pojasni: »Odraščal sem v Kranju, živel tudi v Krškem in Mariboru. V Ljubljani sem šele leto in pol, tako da nimam neke najljubše točke in vsakič odkrijem kaj novega. Grad pa je seveda nekaj povsem drugačnega, saj tam že sedmo leto pripravljamo festival Panč, ki je kot nekakšen otrok naju s Teškym. Ko pridem tja, je kot bi prišel k babici na obisk – domače, prijetno in vedno so kakšni piškoti v omari,« se nasmeji. Že ta teden ga bomo videli na odru na festivalu Panč. »Ljubljanski grad je idilična lokacija za različne nastope in dogodke. Na hribčku, s pogledom na celotno mesto, veter v laseh, toplo poletno vzdušje – ni boljšega. Je pa za stand up kar zahtevno prizorišče, saj moraš s svojo energijo zapolniti celotno dvorišče in doseči tudi ljudi, ki sedijo malce bolj oddaljeni od tebe. Kaj hitro se zna energija porazgubiti po prostoru. Nekaj povsem drugačnega kot recimo intimno vzdušje majhnega kluba,« pojasni.

Na pragu odvetništva

Še trije izpiti ga ločijo do pravniškega naziva. »Razmišljal sem, da bi bilo zelo zabavno, če bi bil odvetnik in imel slogan: mogoče ne bomo zmagali, se bomo pa zabavali. Če bi že bil odvetnik, bi se verjetno bolj zabavali, kot se šli resne stvari.« Meni, da ti študij prava da splošno izobrazbo. »Pa tudi možgane natreniraš, da se navadijo sprejemati veliko podatkov, kar je dobro potem, ko se na primer pripravljaš na predstavo. Ljudje me sprašujejo, kako je nastopati eno uro in pol recimo, in v primerjavi s tem, da se moraš naučiti 500 strani knjige na pamet, se mi zdi ena urca in pol zelo malo.« Ko gledava jedilnik, povprašam, kako še trenira možgane, in Tin v smehu reče: »Tako, da se učim kuharske recepte na pamet. Zdaj znam enega,« in pojasni, da se šali. Sicer pa pravi, da ima naš majhen trg svoje specifike. »Po eni strani lahko hitreje preskakuješ stopnice, po drugi pa hitreje zasitiš ljudi in se začneš prepogosto pojavljati povsod. Glede na vse to smo prisiljeni biti bolj vsestranski – poskrbimo za organizacijo večerov kar sami, tako moraš biti sam svoj producent, menedžer, oblikovalec plakatov, spletne strani, tehnik, lučkar... V tujini bi si za vse to sčasoma lahko privoščil zaposliti ljudi – pri nas zelo težko. Zato pa stremimo k temu, da bi si razširili tržišče in nastopamo po celotni bivši Jugoslaviji pa tudi širše po Evropi, Veliki Britaniji, novembra lani pa sem mesec dni preživel tudi v ZDA.«

Piščanec po mongolsko

Velja stereotip, da so komiki v realnem življenju dolgočasni, Tin se ob tem nekoliko zamisli in pove: »Hm, ne bi rekel, da smo dolgočasni. Saj je vsak človek kdaj dolgočasen. Zagotovo komiki vseeno nimamo vseskozi potrebe zabavati ljudi in se nam tega niti ne da. In nekdo, ki te ne pozna dobro, je hitro razočaran, če ga ne nasmejiš takoj v nekaj minutah, ko se spoznata. Je pa res, da vseskozi opazujemo, se poigravamo z idejami in iščemo inspiracijo za nove šale. Tako se že kakšen povsem običajen pogovor lahko konča kot ideja za šalo na odru.« Ko dobiva sendvič s tartufi, zabavni Tin razkrije še eno svojo strast, to je hrana. »Zelo rad dobro jem, v zadnjem času tudi veliko stvari sam pripravim. Predvsem zelo preproste jedi, saj kakšne zahtevne stvari raje prepustim mojstrom, ki to obvladajo.« Tako ima že svojo specialiteto. »Se mi zdi, da znam zelo dobro pripraviti piščanca po mongolsko. Zveni zapleteno, a v bistvu je to le piščanec s porom in sojino omako.« Ko uživava v hrani, mi zaupa, da se piškotom ne more upreti. »Ko pojem enega, bo najverjetneje že isti dan treba vreči prazno škatlo v smeti.« Sicer je Tin vedno poln načrtov. »Oktobra pripravljam tretjo solo predstavo stand up komedije Desert, ki bo v okrogli Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Tako da se zdaj pripravljam in pišem nove šale.« Za zdaj pa še ni našel svojega najljubšega kraja za življenje. »Ne vem, povsod je lepo. Mislim, da se znam hitro aklimatizirati in da v vsakem kraju lahko uživam. Bomo videli, kam me bo vodila pot, ampak mislim, da se še nisem povsem ustalil.« Za zdaj samski Tin za konec še razkrije, kaj ga spravi v dobro voljo: »Včasih me spravi v dobro voljo tišina, ker je vse mirno,« in se nasmeji.