Križarila po Baltiku in okušala lokalna piva

Nimam najljubše destinacije, povsod grem rada,« odgovori, ko jo vprašamo, kateri je tisti kraj, ki je nanjo naredil največji vtis. »Na sever ali na jug, mi je čisto vseeno,« se še zasmeji. »Je pa res, da rada obiščem velemesta. Dolgo sem si želela videti New York, med krompirjevimi počitnicami mi je to končno uspelo. No, sicer pa sem veliko mest obiskala že poleti, ko sem se s prijatelji odpravila na turo po Evropi, potovali smo z avtodomom.« V 14 dneh so naredili 4800 kilometrov. »Že pred odhodom smo naredili kar natančen načrt poti. Prvih par dni smo delali približno 600, nato pa okoli 400 kilometrov na dan.«

Cilj njihovega potovanja je bil Baltik, torej tri severnoevropske dežele Latvija, Litva in Estonija. »Če bi imeli več časa – zaradi dopustov smo imeli le dva avgustovska tedna –, bi zagotovo šli še dlje, vse do Skandinavije. To je še na seznamu, kaj moram narediti, in to čim prej,« se nasmehne simpatična kratkolaska. »Ko smo prišli domov, smo se veliko pogovarjali o tem, kje je najlepše. Moj seznam je takšen: Krakov, Vilna, ki je glavno mesto Litve, Varšava, Riga, prestolnica Latvije, in Talin. Ja, Estonija mi je bila od vseh še najmanj všeč. Najbrž zaradi ljudi, ki so hladni, manj vljudni, manj prijazni. V drugih državah pa – čeprav so bili tudi severnjaki – tega nisem začutila.«

Baltik jo je navdušil s pokrajino in simpatičnimi mesteci

Na prvem mestu se je po njeni oceni znašlo eno najstarejših mest na Poljskem. »Krakov je čudovit in ga bom zagotovo še obiskala, tudi če samo za vikend, do tja je z avtom slabih osem ur vožnje.« Na poti so se ustavili še v Auschwitzu, koncentracijskem taborišču iz druge svetovne vojne. »To je pač nekaj, kar smo želeli videti in kar bi najbrž moral videti vsak. Mesto, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Sicer pa je največji vtis name naredil napis na izhodu iz taborišča, kjer piše: 'Tisti, ki se ne spominja zgodovine, jo bo ponovno doživel.' Tega bi se sploh v časih, v katerih živimo, morali bolj zavedati.«

Baltik jo je navdušil s pokrajino in simpatičnimi mesteci. »V vsakem, kjer smo se ustavili, smo bili dva dneva, v njihovih avtokampih. Res navdihujoča je Riga, sprehod po njihovih ulicah je res nekaj posebnega. Že samo ogledovanje arhitekture je kot bi se sprehajal po kakšni galeriji, vsaka fasada je svojevrstna umetnina,« je navdušena Ana. Obiskali so tudi mestne tržnice, kjer ponujajo raznovrstno blago. »Veliko je ročno izdelanih stvari in tam sem kar veliko zapravila,« v smehu prizna. Sicer pa so cene podobne kot pri nas. »Življenje v Sloveniji že dolgo ni več poceni in razlike s severnimi državami niso več tako občutne kot nekoč. Lahko rečem, da je Latvija celo za kakšnih 10 odstotkov cenejša, v Litvi je stanje zelo podobno kot pri nas, Estonija pa je za kakšno desetino dražja.«

Za hrano, pravi, niso veliko zapravljali. »Največkrat smo si kar sami skuhali, ker smo pač imeli na voljo avtodom. Smo pa vsi veliki pivoljubci, zato smo sklenili, da v vsakem mestu poizkusimo lokalno pivo.« Ocena? »Po celem Baltiku imajo zares okusna piva. Bi pa še posebno omenila neko majhno pivnico v Talinu, kjer so imeli na voljo kar 330 piv iz 15 držav. In veste, kaj mi je bilo še posebno všeč? Da smo tam našli tudi bevog, pivo, ki ga varijo Slovenci!«