V radijskem etru dežele na sončni strani Alp vre. Se kadi. Da radijski trg vedno bolj obvladujeta mreži, ki sta v lasti radijskih kraljev Lea Oblaka in Martina Odlazka, ni več nobena skrivnost.
Že letos poleti je Aleš Lipičnik, šef sveta za radiodifuzijo, v državnem zboru opozoril na izrazito pomanjkanje frekvenc na trgu, »zaradi česar lahko nastane nelojalna konkurenca, poleg tega smo priča nadaljnji koncentraciji moči zaradi vse ostrejših razmer na trgu«. S tem je dal vedeti, da se na radijskem trgu res nekaj dogaja.
»Žal danes mnogokrat ne moremo govoriti o enakih pogojih poslovanja za vse radijske postaje, kar je pripeljalo do nevzdržne situacije, ki sili lastnike lokalnih in regionalnih radijskih postaj v prodajo svojih frekvenc. Priča smo številnim primerom koncentracij lastništva ter izkoriščanja monopolnih položajev. Priča smo osiromašenju programskih vsebin, odpuščanju kadrov, zapiranju lokalnih studiev, objavljanju polresnic, fake novic …« je slišati.
Posledice neučinkovite ali celo namerne ne/regulacije državnih regulatorjev se pri lokalnih in regionalnih radijskih postajah danes kažejo v opuščanju nenujnih programskih vsebin, zmanjševanju vlaganja v razvoj kadrov, v tehnični razvoj, odpuščanju kadrov itd. Tudi zaradi tega so iz etra mnogo radijskih postaj izginile nekatere zahtevnejše (dražje) oblike programskih vsebin, pri čemer je največ izgubil poslušalec, ki je prikrajšan za kakovostne in drugačne vsebine.
»Ravnanje te vrste se danes najbolj kaže v obliki nelojalne konkurence na lokalni ravni, s katero 'veliki radii' disciplinirajo 'male neubogljive lokalne radie' in jih načrtno tako uničujejo, da so slednji prisiljeni v prodajo svojih frekvenc, saj ne morejo več preživeti. Z opustitvijo ustreznega nadzora in regulacije je država dopustila nastanek nevzdržne situacije, v kateri lokalne radijske postaje zagotovo ne bodo preživele naslednjih pet let,« pravi Stane Cencelj z Radia Hit.
Ali to pravzaprav pomeni, da nastaja nova radijska mreža, t. i. Neodvisna radijska mreža (NRM)? Obstaja velika verjetnost. V njej bi bilo zajetih skoraj 240.000 dnevnih in več kot 560.000 tedenskih poslušalcev.
»V Združenju neodvisnih radijskih postaj, ki ga sestavlja 18 neodvisnih lokalnih in regionalnih radijskih postaj, si ne prizadevamo za ukinitev katere koli radijske postaje. Ob tem imamo v mislih tudi programe radijskih mrež, ki so si zgradile nabor zvestih poslušalcev. V združenju si prizadevamo za spoštovanje zakona o medijih ter ustavne pravice, po kateri bi morale imeti vse gospodarske družbe znotraj iste panoge enake razmere za poslovanje, pravna država in njene institucije pa bi morale nepristransko izvajati veljavno zakonodajo pri vseh deležnikih na istem trgu,« piše v dopisu Zavoda za razvoj neodvisnega radia (Združenja neodvisnih radiev, šef je Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center), naslovljenega na Svet za radiodifuzijo RS, ki ga vodi Lipičnik.
Nedavno je bil na ravni države javni posvet, na katerem so radijski neodvisneži seznanili odgovorne z razmerami. Rezultat? »Korak je narejen; država, vsaj tako se zdi, je težavo prepoznala,« pravi Cencelj. Politične vplive, nekateri namreč namigujejo, da naj bi za omenjenimi neodvisneži stal Janšev SDS, vsi po vrsti odločno zavračajo.
Zavod za razvoj neodvisnega radia sestavljajo: Radio Ptuj, Radio Hit, Radio Capris, Radio Rogla, Radio Gorenc, Radio Zeleni val, Radio Sora, Radio Slovenske gorice, Radio 94 & Radio 94 Notranjska, Primorski val & Alpski val & Radio Odmev, Radio Univox, Radio Pohorje, Radio Brezje, Radio Prlek, Radio Velenje in Radio Celje. |
