Ko se z največjo zvezdo slovenskega filma Mileno Zupančič dogovoriva za srečanje v središču prestolnice, pričakujem, da bo pozna, saj velja za zamudnico, vendar me preseneti s točnostjo, čeprav pravi: »Mislim, da je čisto fajn zamujati, ker računam, da bom zamudila tudi na lastno smrt.« In se nasmeji. Naročiva kavo, Milena pa obenem razkrije, da jo doma vsako jutro pije iz iste skodelice. »In to že desetletja. Potem si lahko mislite, kako okrušena je že.« Ko ravno začneva pogovor, naju zmoti njena oboževalka, Slovenka, ki živi v Argentini, saj jo občuduje v vlogi Presečnikove Mete v legendarnem slovenskem filmu Cvetje v jeseni. »Tega je že več kot 40 let, ampak ne mine teden, da mi ne bi kdo takole o Cvetju v jeseni.« Sicer med najinim pogovorom izvem tudi to, da ne mara poziranja. »Edina stvar v teatru, ki jo sovražim, je poklon občinstvu čisto na koncu. Ker se počutim kot krava na sejmu, ki se hodi kazat. Ti svoje narediš, pa adijo, ko je konec, je konec.«
Vsekakor vam leta ne pridejo do živega, pri 68 ste videti nadvse mladostno. Bi lahko rekli, da lepota izhaja iz notranjosti?
Vsi radi govorijo, da lepota izhaja iz notranjosti, in tudi razne misice to zelo rade poudarjajo, ampak to je v bistvu ene vrste izgovor za take bolj grde. (Smeh.)
Se vam zdijo lepše ženske, ki si v boju s starostjo omislijo lepotne operacije, kot na primer italijanska diva Sophia Loren? Čeprav je lepa, vemo, da je precej popravljena.
V teh časih se časti kult mladosti. Grozno je gledati, ko recimo otroci končajo osnovno šolo in imajo valeto … In tiste punčke, ki bi bile tako lepe, če bi bile naravne … Potem pa so v visokih petah, dolgih oblekah, našminkane, nafrizurane, in izgubijo vso svojo lepoto. Meni jih je zmeraj prav žal, prav hudo mi je, rečem si: »Uboge punce! Ko bodo stare 18 let, kaj bo z njimi? In kaj čez 50 let!«
Kako gledate na plastične operacije v filmskem svetu? Mladost je vsekakor cenjena tudi v filmih.
Absolutno! Čeprav moramo priznati, da čisto povsod ni tako. Moje kolegice, torej igralke mojih let, so pravzaprav v zadnjih osmih letih prišle do pravih vlog. To sta Susan Sarandon in Meryl Streep … cela vrsta jih je proti 70., kakšno leto manj ali čez. One so zdaj na vrhu, imajo super vloge. Je pa res, da tudi jaz, ko gledam film, zelo rada vidim lepo osebo, lep obraz … Sem pa še bolj vesela, če mi ta obraz kaj pove. Samo slika ni dovolj.
Monica Bellucci igra Bondovo dekle v najnovejšem filmu o slavnem vohunu. V preteklosti so bila Bondova dekleta rosno mlada, ona pa jih ima čez 50. Ta poteza je med ljudmi požela veliko odobravanja. Kaj vi pravite?
To je lahko zelo zanimivo. Res je izjemno lepa ženska, ne samo izjemno lepa, ima tudi osebnost, to je pomembno. Zna nositi sebe! Ne samo svojega telesa, ampak vso svojo osebnost. Njena leta ne bodo zmanjšala vrednosti filma. Je pa res, da je bilo včasih normalno, da ima moški tudi do 30 let mlajšo žensko, za žensko z mlajšim moškim pa je bil to smrtni greh. Počasi se ta miselnost spreminja. Imam tri kolegice v teatru, ki imajo precej mlajše partnerje.
Največ filmov ste posneli, ko je bila slovenska filmska industrija v razcvetu. Velja, da se danes ne snema več toliko. Kako gledate na to?
Nasprotno! Mislim, da se jih zdaj posname več. Samo poglejte na primer, koliko jih je bilo letos v Portorožu. V moji mladosti je bil samo en producent, Viba film, prej pa Triglav film. Snema se z nizkim proračunom. Ni nujno, da je vedno dober rezultat. Da samo s telefonom posnameš film, je lahko zanimivo, ampak … Film je predvsem prava slika. Naj mi ne zamerijo, ampak od desetih sta mi všeč eden ali dva. Od Slovencev se je vedno zahtevalo, da mora biti vse vrhunsko, za oskarja. To je nemogoče pri tej produkciji, ki jo imamo mi.
V spominu ste nam najbolj ostali po vlogi Presečnikove Mete, tudi med najinim pogovorom je k vam stopila gospa, ki vas je hotela spoznati ravno zaradi tega. Kako se spominjate teh časov?
Oh, seveda je bilo krasno. Mlada sem bila … ko si mlad, je vse fajn, tudi vse trpljenje, ki si ga izmišljuješ. Super je bilo, ker sem padla v ekipo igralskih zveri, najboljših in največjih. Takoj so me vzeli za svojo. Bili smo v Poljanski dolini, to je bila sijajna ekipa in smo se imeli zelo lepo. Prepričana sem, da je bil tudi zaradi tega tak rezultat. Niti slutili nismo, da bo Cvetje v jeseni doseglo tak uspeh, da bo postalo nekakšen slovenski mit.
Pred štirimi leti ste se upokojili, vendar ste še vedno aktivni v igralskem svetu. Torej ni časa za počivanje?
Trenutno pripravljam dve predstavi v dveh gledališčih. Upam, da se mi bo izšlo, ker sta obe premieri v roku enega tedna. Ampak veste, po drugi strani pridejo meseci, ko gledaš v nebo. V teh letih sem se navadila obojega. Nisem tip, da bi samo sedela. Prednost penzije je, da lahko izbiraš, če ti je nekaj všeč, rečeš ja, in če ti ni, rečeš ne. Izbira je tvoja. Je pa res, da si odvisen od povpraševanja oziroma ponudbe. Nikoli pa se mi ni ljubilo, da bi se šla monodrame. To se mi ne zdi zanimivo. Mislim, da je igralec lahko še tako genialen, a ne more narediti genialne vloge brez odličnih partnerjev.
Vaš partner Dušan Jovanovič je napisal zelo lepo pesem o vas, v kateri omenja, da nikoli ne greste spat pred tretjo zjutraj. Ste torej radi dolgo pokonci?
Včasih ne grem spat do pol šestih! (Smeh.) Sem malo narobe narejena, nočna ptica pač. Tudi zdaj, če sem zvečer prosta, je bioritem isti. Veliko bolje funkcioniram in veliko več naredim ponoči kot čez dan. Dopoldne nisem za nikamor. Vse življenje pravzaprav spim tri ali štiri ure, čeprav bi zjutraj malo podaljšala. Zdaj mi kar paše spati.
Zasledila sem, da ob večerih radi prebirate časopis in gledate televizijo. Je to del vašega vsakdanjika?
Če imam čas, seveda. Vse moram združiti, potem pa vse naenkrat počnem. Berem časopis in gledam televizijo, hkrati pa se kregam s tistimi na zaslonu. Govorim o politikih oziroma o tistih, ki mislijo, da so politiki. Saj večinoma so na zaslonu le oni.
Torej vam trenutne razmere niso všeč?
Nisem si predstavljala, da bo tako. Ne vem, zakaj tega ne bi odkrito povedala. Vem, da bi lahko bilo veliko boljše za vse, ne le za peščico izbrancev.
Za vaše zdravje je vsekakor bolj blagodejen jabolčni kis, zato pustimo politiko ob strani. Vsako jesen si ga baje naredite doma.
Letos ga nisem in me srce boli, ker je bilo poletje zelo ugodno za kis, saj mora biti veliko sonca. Ampak letos ni bilo jabolk, zelo slaba letina je bila na našem koncu. To bom zelo pogrešala. Potem pa okrog sprašujem, kdo ima res pravega, in mi morajo razložiti postopek, ker za pitje ni vsak dober. Vsako jutro ga spijem, najprej malo kisa in vode, brez tega sploh ne morem začeti dneva. Verjamem, da je zdravilen. V naših krajih pravijo, da bi celo jalova krava postala breja, če bi pila jabolčni kis. (Smeh.) To pomeni, da je zelo zdravilen.