Ko izveš, da mož ljubi drugo

Lenja Faraguna je ena tistih pozitivnih, sončnih žensk, za katere se vprašaš, od kod jim vsa neverjetna energija. Iz nje vejeta iskrenost in toplina, svoje srce vedno večkrat postavi na dlan, na ogled vsem. Ker nima česa skrivati. Po veliki življenjski preizkušnji, ki ji je spodnesla tla pod nogami, danes živi najlepše dni svojega življenja. Je uspešna podjetnica, ljubljena in zaljubljena ženska, po devetih letih poskusov in čakanja pa tudi presrečna nosečka.

Ta čas se naslavlja – Lenja Faraguna, nosečka in podjetnica. Pred dnevi je na webinarju spregovorila o svojih največjih in najdlje neizpolnjenih sanjah, za katere je spoznala, da so bile njen doslej največji učitelj – o devetletni poti do otroka. Pa tudi o tem, kako je danes hvaležna nekdanjemu možu Sašu Pappu, da ji je po enajstih letih zakona iskreno povedal, da ljubi drugo, in s četrtka na petek odšel iz njenega življenja.

Leto 2012 je bilo za Lenjo najbolj srce in oči odpirajoče leto doslej. Bil je 9. avgust, ko se ji je podrlo življenje. Tedanji mož Sašo Papp ji je povedal, da ljubi drugo, njeno prijateljico. Bil je njen najboljši prijatelj, poslovni partner, mož, zaupnik... A ko danes pogleda nazaj, vidi, da si vsega vendarle nista povedala. O tem, kako jo boli, da ne more biti mama, kaj ob vseh neuspelih poskusih doživlja... »Ko sva tri dni po njegovem priznanju dve uri stala ob Dravi in mi je povedal, da se je odločil za novo pot, sem ga držala za rame, mu dala poljub na lice in rekla: 'Ti veš, da se bom še enkrat zaljubila, veš, kako bo to lep občutek? Tako, kot si ti zdaj zaljubljen, bom jaz v nekoga drugega.' In to me je držalo pokonci, vedela sem, da bo res tako,« se živo spominja. Psički Dodi in Ira sta ostali pri njej, Sašo pa se je odselil. Prijateljem sta napisala elektronsko sporočilo in jih prosila, naj jima dajo čas. No, nato je zgodba prišla v medije, in to jo je pravzaprav osvobodilo, za kar mu je hvaležna. Po tem si je vzela štiri mesece odmika, potrebovala je čas zase. »Živela sem iz minute v minuto. A ves čas sem čutila, da bo vse v redu,« pove. »Priznala sem si tudi, da v zadnjih dveh letih nisem več svetila, in tako je zagledal luč nekje drugje,« je iskrena. Doživela je preporod. Začela je spet spoznavati sebe – novo Lenjo Faraguna.

IN POTEM JE PRIŠEL MIRAN

Po štirih mesecih je na radijski konferenci v Srbiji srečala sedanjega partnerja Mirana. Ugotovila sta, da se poznata že od prej, z neke podobne konference. Ko je šla za tri tedne v London, sta si poslala 700 elektronskih sporočil. »Prvič je prišel v Slovenijo 14. decembra 2012. Takrat sva se videla, se prvič poljubila. Tri leta pozneje pa sva točno na ta dan izvedela, da sem noseča,« o naključjih, v katera tudi sama ne verjame več, pove Lenja. Miran je moški, ki je v življenju preživel mnogo gorja, skozi vojno in grozodejstva, ki so se dogajala njemu in njegovi družini. »Je človek ulice, ima neverjeten dar, začuti človeka na daleč. Ves čas mi je govoril: 'Med nama je prava energija.' Je izredno strasten, poln življenja, zabava me, izjemno tudi skupaj rasteva,« pove z ljubeznijo.

KAR SE JI JE ZGODILO, JE BIL BLAGOSLOV

Ko je začela delati na sebi, je kmalu ugotovila, da je celotna zgodba, ki se ji je zgodila, pravzaprav blagoslov. Vpisala se je v program k terapevtki Varji Kališnik in tudi z njeno pomočjo prebudila samozavedanje. »Ko sem na svojih predavanjih začela zelo iskreno govoriti o sebi, sem spoznala, da sama sebe cenim. Nikoli se nisem počutila kot žrtev – kaj mi je nekdo naredil. Čutila sem, da se mi je to moralo zgoditi, da sem se začela zaljubljati vase. Najbolj pomembno je, da ne igraš žrtve,« je njeno spoznanje.

DEVETLETNA POT DO OTROKA

Sedem let sta se s Sašem trudila za otroka, z Miranom dve. Na koncu je bilo to eno samo načrtovanje. In tako ni šlo več. Glavni premik, korak k sebi in nato k otroku, je naredila, ko je prek Smiljana Morija spoznala hipnoterapevtko Mariso Peer. Bila je na njeni delavnici, kjer so pod hipnozo iskali otroka v sebi in se povezali z njim. »Jokala sem kot dež, a je bil to prijeten jok. Nato sem začela delati po njenih korakih. Pisala sem si knjigico, ugotovila, da svoje podjetje vidim kot svojega otroka, vizualizirala sem otroka … Z Miranom sva na primer kupila mali otroški bodi, čemur sem prej vedno nasprotovala, ker si nisem želela dajati lažnega upanja. Marisa Peer mi je dokazala, da ti lahko, če si dovolj odprt, eno predavanje, en stavek, en človek – spremeni življenje. Predvsem pa je treba začeti pri sebi. Sledilo je ogromno odkritih pogovorov z Miranom. Ves čas se ji je zdelo, da morata biti pripravljena na otroka, da bosta vedela, katere vrednote so tiste, ki bi mu jih rada predala skozi svoje obnašanje in delo. In tega, je spoznala, pred devetimi leti ne bi mogla dati. Takrat se ji je zdelo, da je prišel čas za otroka. »Danes sem pri devetintridesetih letih bolj mlada v glavi in srcu, kot sem bila kdaj koli prej,« vidi.

TEST NOSEČNOSTI SREDI POLJA

Decembra lani ji je kot že velikokrat prej zamujala menstruacija. Z Milanom sta se odpeljala v Ormož po test nosečnosti, ker je hotela vedeti resnico. A ni zdržala do doma. Zavila sta s ceste, se ustavila sredi polja, kjer je opravila test. Bil je pozitiven. »Objeta sva se zjokala, sončni zahod je bil, bolj romantično ne bi moglo biti,« opiše čustven trenutek. Vrnila sta se v lekarno po še dva testa, ki ju je nato opravila doma. Ko sta dobila potrditev, sta ležala v postelji in se pogovarjala o svojem čudežu, o tej komajda verjetni sreči.

VZELA SI BO ČAS ZA MATERINSTVO

Čuti, da si bo vzela čas zase, za otroka, fantek bo, za družino in materinstvo. Da bo posel počakal. Že sedaj vse pelje v to smer, da bo lahko delala od doma, online, da maja zaključi s to pripravo in se nato začne posvečati prihodu dojenčka. Da se z Miranom končno začneta veseliti težko pričakovanega starševstva, zlagati vse oblekice in opremo, ki ji jo nosijo prijateljice. »Predstavljam si, kako bom poleti v najini hiški zlagala male bodije za malega mornarja, komaj čakam, da prebarvava steno, kupiva posteljninico, tega se res veselim.«