Igralke Lucije Ćirović se spominjamo predvsem po televizijski vlogi čistilke Fate. Dobiva se v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja v središču Ljubljane, kamor 40-letnica rada zahaja. Prizna, da je sladkosneda, in zato si naroči vročo čokolado: »Ko je mrzlo zunaj, mi paše nekaj sladkega.« Ob tem jo povprašam o Fati, o tem liku pove: »Nekdo, ki mi je prinesel veliko lepega.« Ima pa čiščenje pri Luciji drugačen pomen kot pri Fati. »Včasih mi čiščenje pomeni nujno zlo, spet drugič pa mi je kot meditacija – ko počistim okoli sebe, imam občutek, da sem počistila tudi v svoji glavi.« Lucija ni le navadna igralka, ampak tudi stand up komičarka, lutkarica in pedagoginja v dramski šoli. Ob vsem tem pošteno prizna: »Zares, kar rada delam, je to, da ne delam nič. Najbolj obožujem, ko sem prosta. Eni delajo za to, da bodo slavni in bogati, jaz delam za to, da sem čim bolj fraj. Obožujem, da mi ni treba nič delati. To so potem počitnice.«
Nudistka je za gubice
Beseda nanese na paparace. Ni preveč navdušena nad njimi. Prizna pa, da bi jo fotografi lahko ujeli zgoraj brez, če bi jo lovili, saj je rada brez kopalk. »Ko grem na morje, če se le da, sem brez vsega. Ker se mi zdi bolj zdravo, namesto tega da se tiste debilne kopalke sušijo na tebi.« Čeprav meni, da mora biti meja, kar se tiče paparacev, in pokomentira britansko kraljevsko družino, ki se sooča z golimi fotografijami. Prideva do njenih let in pohecam jo, da je še vedno mlajša kot Fata, ki je imela več gub. Vendar se ona s tem ne obremenjuje, pravi celo: »Ne odobravam umetnih pomagal. Ne za vsako ceno. Konec koncev je to usodno za igralce, saj se izgubi izraznost.«
Preideva še na politiko
Razkrije mi, da je ne zastopi. »Ne razumem, zakaj je toliko kreganja med našimi politiki. Treba je skupaj stopiti in se naredi,« pove o rešitvi. Nato se odpraviva na svež zrak, kjer mi pokaže svojo lutko, ki jo je prinesla s sabo. Razloži, da je to ligenj Pavle, ki je napovedoval prihodnost na lanskih Viktorjih, izdelal ga je Boštjan Štorman. Zabavati druge je naporno, Lucija ugotavlja: »Včasih sem od preveč zabavanja drugih tudi utrujena in potrebujem mir in predvsem tišino.« Vse, kar počne, ji je v veselje. »Vendar imam rada raznolikost in mi zato zelo ustreza, če po dolgem času dela z otroki nastopam za odrasle in obratno. Pomembno je, da je razgibano.«
Strastno išče
Druga zgodba so njene strasti. »S strastmi pri meni je tako, da zelo pogosto tistega, kar kot hobi zelo rada počnem, na koncu sploh nimam časa početi. To so na primer bobni, ki jih obožujem, dejansko pa bobnam zelo malo. Zato si največkrat duška za strasti dajem med počitnicami, ko mi to čas dopušča. Drugače pa obožujem branje knjig, obiskovanje kina, zadnje čase tudi vrtnarjenje in športno udejstvovanje.« Še eno strast, ljubezen do lutk, je spoznala v trenutku, ko je prvo lutko dala na roko. »Na njih me ravno to še vedno fascinira: da so le mrtev kos lesa, blaga ali pene, potem pa s pomočjo sposojene duše animatorja naenkrat postanejo tako žive, resnične in magične.« Tudi meni je dokazala to živost in se vživela v vlogo lignja ter pripravila pravi šov.
Ko gre beseda o ljubezni, razkrije le, da je zaljubljena
Ima tudi željo po materinstvu, a hkrati priznava: »Ampak delam na tem pa ne preveč.« Je to neizpolnjena želja? »Zadnje čase ravno iščem v sebi in se sprašujem, kaj si sploh zares želim. Gotovo kje v kakšnem kotu, vsa obupana, čaka kakšna zares močna želja, ki še ni izpolnjena. Ampak zares našla je pa še nisem.« Ko se sprehajava, še izvem, da je trenutno na polno zasedena z veliko stvarmi na več koncih. »Poučujem na Dramski šoli Barice Blenkuš v Ljubljani, kjer se je pravkar začelo novo šolsko leto, z gledališko skupino DramŠpil iz Ribnice pripravljamo premiero predstave Je k'du doma?, pišem nov material za stand up, z Boštjanom Štormanom pa sva začela priprave na dogodke in aktivnosti ob 10-letnici Gledališča iz desnega žepka.« O svojem gledališču se še poheca, da vse zložita v avto: »Sama znosiva ven, zašraufava, odigrava in pospraviva.« Ob Luciji res ni nikoli dolgčas.
