Ultramaratonec Dušan Mravlje je svoje življenje posvetil teku. In tega niti ne skriva ter prostodušno priznava, da je egoist. Da to moraš biti v določenih obdobjih v življenju, če želiš doseči zastavljeni cilj. O tem, kako je biti žena ekstremista, pa je za oddajo Razmerja na Valu 202 spregovorila tudi Andreja Mravlje, ki je z Dušanom poročena že 21 let, medtem ko se poznata še deset let dlje.
In kako se je začela njuna skupna zgodba? Andreja je bila prijateljica njegove sestre, in ko se je končalo prvo Dušanovo razmerje, sta »hitro« prišla skupaj. Na vprašanje, kakšna mora biti ženska, ki sobiva s človekom, ki tako premika meje, kot jih Dušan, Andreja odgovarja, da ob takem človeku lahko zdrži samo zelo prilagodljiva in potrpežljiva ženska, vendar, kot dodaja, je taka že po naravi.
Sprejmi ali pusti
Andreja se zaveda, da živi z ekstremistom, o tem pa pravi, da zadeve sprejmeš ali pustiš. In to prostodušno priznava tudi Dušan. »Če delaš to, kar jaz delam, ni kompromisov nikoli. Če delaš to zadevo kot jaz, si egoist. To pomeni, da takrat, ko delaš za dirko, delaš za dirko in ne obstajata ne družina ne žena. In ona je to vedela. Ker če hočeš zmagovati na tekmah, moraš v določenih obdobjih odpisati vse okoli sebe in se fokusirati samo na zastavljeni cilj, drugače enostavno ne moreš biti uspešen.«
Ko se boriš sam s sabo, ni romantike
Čeprav bi si Andreja želela večkrat spremljati moža na tekmah, se to ne dogaja. Dušan žene ni nikoli vzel sabo na daljše tekme. Tudi prvo ženo je na določene tekme vzel s sabo in nato ugotovil, da to enostavno ne funkcionira. Tudi Andrejo je vzel približno dvakrat s sabo, ampak je preveč emotivne energije. »V teku, ko se cele dneve boriš sam s sabo, ni romantike«, pravi ultramaratonec. Ni volk samotar, hkrati pa priznava, da povsem sam dobro funkcionira.
Andreja pritrjuje, da ji Dušan ni vedno dosegljiv, da živi v svojem svetu. In obratno tudi Dušan priznava, da vedno ne prisluhne svoji ženi, ter se zaveda, da je težko prilagodljiv. »Sem svojevrstni tip, navadil sem se živeti sam s sabo. Dneve in dneve, mesece in mesece sem sam tekel, sam s sabo sem se moral pogovarjati, zaradi tega sem včasih za koga nedosegljiv. Jaz zelo dobro funkcioniram čisto sam – v vseh ozirih. Ko sem v družbi, pa sem tisti, ki družbo 'gor drži'«. Priznava, da ni samotar in da si ne predstavlja, da bi res živel čisto sam, da ne bi imel žene in otrok.
