Igralka Lara Jankovič je vedno nasmejana in polna energije. Ko pa ji te zmanjka, se odpravi na Koseški bajer, kjer se tudi dogovoriva za najino srečanje. »Obožujem zelenje. Ko sem živela v centru sredi betona, sem strašno trpela,« pojasni, zakaj se je odselila v neposredno bližino Koseškega bajerja.
Herpes zaradi politike
Sicer ima 43-letnica razgibano življenje, prijatelji jo že prepričujejo, da bi napisala avtobiografijo. »Moram prespat, ali sem pripravljena vse povedat,« se pošali. Pripadnica Združene levice potoži, da ima trenutno težave s herpesom, kar je posledica političnega stresa. »Bilo je zelo naporno. To je en svet, ki je meni neznan. Tako je stres drugačen kot recimo v gledališču, kjer ga obvladujem. Morate vedeti, da mi vsi opravljamo svoje poklice, plus da se v prostem času borimo za spremembe. Ves prosti čas in energijo damo v to in zaradi tega je delo dvojno. Tisti, ki so v politiki, se ukvarjajo samo s tem in je veliko lažje.«
Med sprehodom še pove: »Pravzaprav sem bolj aktivistka. Sem tudi predsednica Gibanja TRS, kar mi je super. To je tisto, da se boriš, da si v bistvu civilna družba, ki opozarja. Super je, da imamo zdaj svoje notri v parlamentu, ampak mi bomo zunaj pa še naprej delali. To se mi zdi fajn. Zdaj smo bliže spremembam, če imamo ljudi v parlamentu. Samo z ulice je težko delat spremembe.« Pravi, da je za zdaj ne bomo videli v parlamentu. »Bom teta iz ozadja,« se nasmeji.
Vprašam, kaj jo v Sloveniji najbolj moti, in Lara že skorajda retorično odgovori: »Peščica ljudi živi na račun cele države. Vsi mi gagamo ne krivi ne dolžni za nobeno krizo, saj je kriza umetno ustvarjena. Korupcija se ne ustavi, krade se milijone, mi z divjimi obdavčitvami damo notri en mali delež, desetkrat več pa gre nazaj ven! In tisto je treba ustaviti! Ker to je nedopustno! Ker ni, da kaj manjka na tem svetu. Na tem svetu je stvari preveč in v tem je problem!«
Srečno samska
Ker kot igralka obvlada retorične govore, si je ni težko predstavljati na kakšnem vidnejšem mestu v politiki. »Mogoče nekoč. Zdaj se mi zdi, da sem še premlada in prezelena. Imam občutek, da moram še ustvarjati,« pove in razkrije svojo dilemo. »Oder mi res pomeni življenje. Zato sem bila tudi pod takim stresom, ker sem samo sebe spraševala. Želim spremembe, ampak, a sem pripravljena obrniti življenje čisto na glavo in iti v drug svet? Tukaj me je bilo malo strah. Ampak ko bom malo starejša, recimo kakšen naslednji mandat, bomo pa že videli, mogoče se bom do takrat skalila.«
Ob pogledu na labode, ki so pricapljali na kopno, zamišljeno reče: »Čeprav na odru se nikoli ne izživiš. Če si zaljubljen, si zmeraj za oder.« Povprašam, zakaj njene prijateljice menijo, da ima zanimivo življenje, primerno za avtobiografijo, in Lara brez zadržkov pove: »Potujem, se ločujem, poročam...« Pred kratkim se je razšla z mlajšim igralcem Aljažem Jovanovičem. »Zdaj sem srečno samska.«
Sicer ji leta pomenijo le številka na papirju. »Vsi mladega duha pridejo v poštev. Niso pomembna leta, ampak mlad duh.« Pošali se, da je neresna. »Pustim otroka v sebi, da živi, in to negujem,« se navihano nasmehne. »Še zmeraj se čudiš življenju, da ne vzameš vse samoumevno in dolgočasno, ampak da se pravzaprav čudiš življenju kot otroci, ki se veselijo na primer ene rožice,« pojasni. Tudi pri barvah je otroško navihana, ciklamna spada med njene najljubše. »Barve imam rada, predvsem intenzivne. Tako kot pritiče mojemu temperamentnemu značaju,« se nasmeji. »Recimo, ko sem bila v Južni Ameriki, mi je bilo zelo všeč, ker so tam barve in mi je to blizu.« Ko naročiva kavo, vprašam, kam se bo letos odpravila na dopust. »Glede na vse obveznosti, saj je divje leto za mano, si potovanja prav ne upam privoščiti, ker me utrujajo. Potovanja niso pravi počitek. Lani sem bila tri tedne v Andaluziji, letos bom šla samo na Silbo v svojo hišico ob morju in brala knjige in gledala morje in delala nič. Prav potrebujem ležanje.« Tja hodi že 15 let. »Ta otok ima posebno energijo. Tam se spucam, si odpočijem in naberem novih moči. Zaljubljena sem v ta otok!« Sicer pa je Lara rada samosvoja.
Materinski čut jo je minil
»Če ti ne škoduješ nobenemu s svojim načinom življenja, potem je čisto vseeno. Nihče se nima pravice vtikat v to, kako živiš.« Medtem ko spije podaljšano kavo, reče: »Joj, zdaj se moram poročiti, joj, zdaj moram imeti otroke... jaz nimam nič od tega, ampak mi je super, ker sem zadovoljna in si vzamem od življenja tisto, kar me zadovoljuje.« Ko jo povprašam po otrocih, brez dlake na jeziku pove: »Je šlo že mimo, tudi težave z zanositvijo sem imela, pri teh letih pa sem se odločila, da sem prestara za terapije. Prav tako me je minil materinski čut. Otroku pa ne bi naredila te krivice, da bi ga imela samo zato, ker ga domnevno moram. Z velikim veseljem izživljam svoj materinski čut prek nečakov in otrok od prijateljic. Teta Lara zelo prav pride, vsi so veseli, tamali in starši, da jih razbremenim,« se nasmehne. »Glede na vse, kar me v življenju zanima in s koliko stvarmi se ukvarjam, niti ne potrebujem nekega kompenziranja z otrokom. Ko sem se pogovarjala z enim ginekologom, je rekel, da veliko žensk tako kompenzira neki manko v življenju in da vso pozornost otroku.«
Zato odrezavo pove: »Še naprej bom družbeno angažirana, ustvarjalna, pa tista teta iz ozadja in teta za otroke čuvat.« Dela ji zagotovo ne primanjkuje. »Zdaj sem precej angažirana v gledališču Koper, ki mi je edino odprlo vrata in mi dalo možnost, da delam, ker so vsa naša gledališča ostala hermetično zaprta. Razumem, da je kriza v narekovajih, ampak se mi ne zdi prav, da se umetniški trg tako zapira in krči, ker je to samo slabo za nas.« Trenutno ima dve monodrami Kot jaz in Kabaret zlatih let. »Zraven pojem šansone. Tretja plošča je posneta v Beogradu. Ima naslov Moja ljubav nema granica. Kar jih res nima, tako ali drugače,« reče v smehu. Ko ji čas dopušča, se odpravi na sprehod, zakaj ji ne dela družbe žival, samosvoje pojasni. »Preveč jih imam rada, da bi jih imela. Pri meni bi žival trpela. Vseskozi sem okrog, po avtih, potujem... tudi žival potrebuje mir. Ko bom recimo v penziji, bi rada bila kot teta Pehta. Eno domačijo bi imela in veliko živali. Zagotovo si želim živali v svojem življenju, ampak ko bom nehala divjati naokrog,« in že odhiti na sestanek.