Resničnostni šovi so v zadnjih letih sinonim za najbolj priljubljen in tudi najbolj gledan televizijski program. Sodelujoči v oddajah tako rekoč čez noč postanejo zvezdniki, ljudje na ulici jih prosijo za avtograme, ekskluzivno so vabljeni na najbolj vroče zabave v mestu, paparaci jim sledijo na vsakem koraku. A ta nenadna slava, ki je po navadi kratka, je lahko psihično zelo naporna, opozarjajo strokovnjaki.
Miha pokopal neuspeh?
V svetu je aprila letos zelo odmeval samomor francoskega zdravnika Thierryja Coste, ki je nadzoroval tekmovalce v resničnostnem šovu Koh-Lanta. Costa se je ubil na kamboškem otoku, kjer je potekalo snemanje, in sicer en teden zatem, ko je zaradi infarkta umrl eden od tekmovalcev v omenjeni oddaji. V poslovilnem pismu je Thierry za svojo odločitev okrivil medije, ki naj bi tako škodovali njegovemu profesionalnemu ugledu, da s tem ni mogel več živeti. Od leta 2005 je samo v ZDA življenje na tako žalosten način končalo 14 tako imenovanih reality zvezdnikov.
Tudi naše televizije so v zadnjem času preplavili takšni in drugačni šovi, epilog je pred dvema tednoma doživela tretja sezona oddaje Slovenija ima talent. Na tretjo avdicijo za omenjeni šov se je letos prijavil tudi 21-letni Miha Gostečnik iz Šmartnega ob Dreti. Žirijo je bolj kot z basiranjem navdušil s svojo duhovito pojavo, zaradi česar so mu poklonili precej bleščečih komentarjev, a je na koncu vseeno dobil trikrat ne in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Miha je v nedeljo, 2. junija, ko je bil na sporedu zadnji polfinale, storil samomor. Ni jasno, ali zaradi neuspeha na Talentih, dejstvo pa je, da so se s slabimi stranmi sodelovanja v tovrstnih oddajah soočili še nekateri drugi bivši udeleženci resničnostnih šovov pri nas.
Med najodmevnejšimi je bil primer Vesne Franc Krajnc, med gledalci zelo priljubljene udeleženke oddaje Kmetija išče lastnika, ki se je po izpadu iz šova nekaj tednov zdravila v psihiatrični bolnišnici v Vojniku. Meri Kavčič, denimo, pa je oddajo Gostilna išče šefa samovoljno zapustila, ob tem pa so jo zaradi izgredov na televiziji odpeljali direktno na policijo.
Zavezani k molčečnosti
Šova, v katerem sta sodelovali Vesna in Meri, sta v javnosti dvignila ogromno prahu. Ne le zaradi obeh tekmovalk, ampak tudi zaradi nagrade, ki ni bila denarna. Televizijci so namesto nekaj 10.000 evrov prijavljenim obljubljali novo življenje, ki naj bi ga zmagovalec zaživel kot lastnik najbolj priljubljene kmetije oziroma gostilne v Sloveniji. V časih, ko vsi hrepenimo po pozitivnih spremembah, se je slišalo zelo mikavno, razplet pa ni bil prav nič zvezdniški.
Matej Drečnik, zmagovalec šova Kmetija išče lastnika, 12 hektarov veliko posest na Pustem vrhu pri Sevnici že nekaj mesecev neuspešno prodaja, in sicer za 280.000 evrov. Tridesetletnik iz Krškega te odločitve javno nikdar ni rad pojasnjeval, govori pa se, da je imel zaradi prodaje podarjene kmetije precej težav s Pop TV, saj ga s televizijci menda še vedno zavezuje pogodba.
Podobno molčeč je postal tudi Andrej Murko, zmagovalec prve sezone šova Gostilna išče šefa. Čeprav je simpatični Kokrčan prej rad sodeloval z novinarji, se je to spremenilo, ko so s televizije sporočili, da gostilna v Verjah pri Medvodah, ki jo je dobil za nagrado, zapira svoja vrata.
Dvomi o uspehu opevane gostilne so se pojavili že kmalu po koncu snemanja oddaje. Takrat je v javnost pricurljala informacija, da gostilna v resnici sploh ni bila Andrejeva, ampak je moral zanjo plačevati kar 4500 evrov najemnine na mesec. »O številkah ne bom govoril, zavezuje me pogodba,« je edini komentar, ki ga odtlej še dobimo iz Andrejevih ust. Neuradno smo izvedeli, da so mu na televiziji v zameno za vrnjeno nagrado – jeseni bodo tam snemali novo sezono istega šova – ponudili precej visoko odškodnino, seveda pod pogojem, da o tem javnosti ne črhne niti besedice.
Brez podpore, a z verigo
Mišo Stevanovič, komentator v Gostilni in nekdanji tekmovalec šova Bar, pove: »Če mi verjamete ali ne, pa to vedo vsi, ki so sodelovali pri projektu, sem dal temu konceptu gostilne od šest do 12 mesecev življenjske dobe. Predvsem zaradi ideje, avtorskih jedi, ki bolj spadajo v urbano sredino kot na obrobje Ljubljane. Ljudje imajo radi preprostost, še posebno v teh časih. Poleg tega je bila restavracija za tisto okolje precej draga, a glede na sestavine in pripravo cene jedi skoraj niso mogle biti nižje. Še en faktor pa so ugasnjene kamere. Gostje v restavracijo niso hodili tako množično, ker bi želeli poskusiti prikazano, temveč predvsem zato, ker so s tem postali tudi del najbolj gledanega šova v tistem času.«
Ustvarjalci oddaje so že napovedali novo sezono Gostilne, ki pa ne bo več iskala šefa, zdaj zmagovalcu obljubljajo 50.000 evrov oziroma po odbitem davku dobrih 37 tisočakov. »Denarna nagrada je precej primernejša,« meni Mišo in pojasni: »Če ti na koncu obljubijo podporo in pomoč, jo seveda tudi pričakuješ. Če obljubijo denar, so – ko te izplačajo – izpolnili edino dolžnost, ki jo imajo do tebe. Pop TV je komercialna televizija in povsem logični izplen teh šovov je kapital.«
Stevanovič priznava, da od televizije po koncu Bara ni dobil podpore, a doda, da je niti ni pričakoval. »To so mi namreč dali jasno vedeti, še preden se je zadeva sploh zaključila. Oni ti dajo priložnost, prepoznavnost v tistem trenutku oziroma v času trajanja šova. Kako jo izkoristiš, je stvar vsakega posameznika,« pove Mariborčan, ki je pojavljanje na televiziji dobro unovčil, danes vodi verigo restavracij po Sloveniji.
Maja Keuc nikoli več v šov
Pred dvema tednoma se je končal pevski šov Slovenija ima talent. Slavila je 16-letna gimnazijka Alja Krušič. Ta hip je vroče ime na domači glasbeni sceni, koliko časa bo tako tudi ostalo, bomo še videli. Za zmagovalkama prvih dveh sezon oddaje se je namreč izgubila skoraj vsaka sled. Lina Kuduzović, ki je bila ob zmagi stara le sedem let, se je prav te dni s starši preselila v Švico, o resni pevski karieri, kot je povedala njena mama Sebina, zaenkrat ne razmišljajo. Tudi o Juliji Kramar, ki je bila ob zmagi v drugi sezoni talentov stara 35 let, le redko kdaj še kaj zasledimo.
V nasprotju z omenjenima dekletoma pa je svojo udeležbo v šovu odlično izkoristila drugouvrščena iz prve sezone, pevka Maja Keuc. »Na oddajo sem se, iskreno, prijavila samo zato, ker sem si želela tistih 50.000 evrov, ki bi jih porabila za študij glasbe v tujini. Še sanjalo se mi ni, v kaj se v resnici podajam,« danes pove Maja. »Ko sem nato dobila priložnost, da unovčim svojo prepoznavnost, sem se vrgla v morje z morskimi psi. Iz tega sem potegnila dobro in slabo, predvsem pa sem se ogromno naučila,« doda simpatična Mariborčanka.
Da prepoznavnost ne prinese samo lepega, je spoznala na lastni koži: »Nekateri sošolci so me zafrkavali, bili so ljubosumni, večina pa me je podpirala in so mi stali ob strani. Nekaterih komentarjev in kritik – ljudje si dajo duška predvsem na spletu, kjer lahko ostanejo anonimni – ni bilo najlažje sprejeti.«
Maja mladim, ki bi radi uspeli na takšen način, polaga na srce, naj ne pričakujejo preveč. »Iskreno povedano – takšni šovi so redko odskočna deska za dolgo in lepo kariero. Ko si na odru, si ljudje o tebi ustvarijo neko sliko – ali pa jo ustvarijo mediji. In ko tej sliki ne slediš več, ljudje seveda niso zadovoljni, to pa te lahko pahne v depresijo. Problem je tudi uspeh čez noč, kar je lahko smrt za resnega, kakovostnega izvajalca. Nisi namreč pripravljen na svet, ki te čaka, saj ti za uspeh ni bilo treba dolgo garati. Zato se nikoli več ne bi udeležila česa takšnega.«
