Ker sem v London prišla iz komunistične države, nisem mogla postati miss sveta, pravi Bernarda Marovt, najlepša Slovenka 20. stoletja. Nekoč je bil v Ljubljani Center za sodobno oblačenje, embrio bolj ali manj vsega, kar se je lahko modnega zgodilo v sivih socialističnih časih. Tam je začela manekensko kariero Bernarda Marovt, ena izmed zelo redkih Slovenk, ki jim je uspelo v krutem svetu svetovne mode. Debelih 30 let je že minilo od objave njenih fotografij v zagrebškem Startu, njene zmage na jugoslovanskem tekmovanju za najlepše dekle in njene nesojene zmage na tekmovanju za miss sveta v Londonu. Čeprav ji je ta naslov ušel, je gospa, ki še vedno prodaja svojo lepo pojavo, osvojila za polno naročje nagrad in priznanj.
Kako se spominjate tekmovanja za miss Jugoslavije, na katerem ste zmagali?
Spomini so lepi. Zmaga je bila nepričakovana, bili so trenutki fantastičnega presenečenja.
Kako pa je bilo na tekmovanju za miss sveta 1983. v Londonu? Veliko se je govorilo, da so vas izigrali, da bi morali osvojiti naslov najlepše na svetu.
V Angliji so se stvari zapletle. Zaradi tega, ker sem dobila nagrado za miss fotogeničnosti, bi morala avtomatično priti med prve tri na svetu. Vseeno sem prišla med prvih sedem, ker pa sem izhajala iz komunistične države, nisem mogla osvojiti prvega mesta. Predstavnik komisije je prišel v zaodrje in mi ta problem osebno predstavil.
Kaj vam je prinesel nekako tolažilni naziv miss fotogeničnosti?
Bil je zelo pomemben za mojo kariero modela in za utrditev značaja.
Ste se še kdaj srečali z Julio Morley, za katero neuradno velja, da je v Londonu zrežirala zmago Britanke Sarah-Jane Hutt? Ste še srečali zmagovalko Huttovo?
Drži, da je Julia Morley zrežirala zmago Britanke Sarah-Jane Hutt. A gospe nisem več srečala, tudi o tedanji miss sveta nisem nikoli več ničesar slišala ali zasledila.
Kako komentirate dejstvo, da tekmovanje Miss World še vedno obvladuje Morleyjeva?
Moram reči, da zdajšnjih tekmovanj za miss sveta ne spremljam več.
Bili ste prvi model iz Jugoslavije, ki mu je uspelo v tujini. Kaj je bilo v vaši karieri najtežje, kako trdo ste morali delati?
Za uspeh je treba veliko garanja, odrekanja, vztrajnosti, trdnega značaja in kanček sreče, da se (če se) potem znajdeš pravočasno na pravem kraju s pravo osebo. Vse to sem opravljala z veseljem in mislim, da je največ, kar lahko dosežeš, da izkoristiš možnost in se ob delu zabavaš.
S katerimi modnimi fotografi ste najraje delali?
Več jih je. Naj omenim štiri: Norman Parkinson, Richard Avedon, Bruce Weber in Gianpaolo Barbieri.
Imeli ste tudi bližnje srečanje s slovitim fotografom Helmutom Newtonom – kakšen je bil kot osebnost?
Bilo je nekaj posebnega, obenem tudi zelo naporno. Kot oseba je bil strog, natančen, imel je nemogoče zahteve, žensk ni spoštoval in upošteval, v vsaki je iskal popolnost, ki ne obstaja.
V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ste bili ena izmed najbolj cenjenih manekenk na svetu. Ali kaj pogrešate čarobne čase?
Tista leta so bila res čarobna. Mislim, da sem jih maksimalno izkoristila. Imela sem možnost potovati in videti ves svet, spoznati veliko ljudi, se naučiti jezikov in zaslužiti. Po drugi strani še zmeraj delam in se gibljem v modnem svetu, zato nimam veliko časa razmišljati o tem, kar je bilo. Treba je gledati naprej.
Za katere blagovne znamke ste najraje pozirali?
Delala sem za največje, med drugimi za svetovne blagovne znamke Dior, Gucci, Perla, Versace, Liu Jo, Ferrero Rocher, Estee Lauder, Roberto Cavalli, Valentino, Armani, Antonio Mirò, Les Copains, Vivienne Westwood, Miu-Miu, Ungaro, Rasurel, Louis Féraud …
Katera zdajšnja manekenka oziroma model se vam zdi dobra? Katera je najboljša?
Ne bi rekla, da lahko danes govorimo o aktualni manekenki. V starih časih smo govorili o top dekletih, danes pa se jim le redko uspe obdržati prav v vrhu. Konkurenca je velika in neusmiljena. Položaj aktualne prevzame druga za naslednji trenutek. Težko je reči, katera je danes najboljša, morda bomo čez čas za nazaj govorili, da je bila ta in ta.
Koliko sta modna industrija in z njo poklic modela drugačna kot v obdobju, ko ste začeli manekensko kariero? Kako se je to delo spremenilo v tridesetih letih?
Modna industrija in poklic modela sta popolnoma drugačna kot ob mojih začetkih. Včasih so modele obravnavali kot zvezde, delalo se je na profesionalni ravni. Zdaj so se stvari poslabšale, spremenil se je odnos do dela, slabše so razmere, slaba je organizacija. Včasih so agencije vlagale v modele, jih pošiljale na delo v tujino. Danes mora biti deklica že naučena, kot temu pravimo, agencije ne izgubljajo časa, dekleta so osredotočena le na eno državo, potovanj je čedalje manj.
Ali še vedno delate kot manekenka?
Še vedno delam kot model, vendar manj, pri večjih kampanjah in reklamah.
Bi lahko rekli, da ste svojo lepoto in
izkušnje dobro unovčili? Ste zadovoljni s sabo, imate še katero neuresničeno željo oziroma ambicijo?
Mislim, da sem vse, kar mi je bilo dano, izkoristila maksimalno. Zdaj sta moja želja in cilj prenesti izkušnje, ki sem si jih pridobila, na mlada dekleta in fante, jim pomagati in omogočiti uspeh v najkrajšem možnem času. To željo sem uresničila z odprtjem mladinske manekenske šole, ki že tretje leto uspešno deluje v Sloveniji, hkrati tudi v Italiji. Prav tako odpiram akademijo za ženske, z njo želim vsaki posebej omogočiti in pomagati pri izboljšanju njene osebnostne podobe, tako na fizičnem kot psihičnem področju.
Pred dobrimi desetimi leti ste iz svojega imena napravili znamko, uspešno modno franšizo Bernie Models. Mlade modele učite osnov manekenskega dela in jih iz Slovenije pošiljate v Milano. Kako uspešni so vaši varovanci oziroma vaši castingi?
Kot agentka vsako leto organiziram več castingov v Sloveniji ter odpeljem potencialno uspešna dekleta in fante v Milano. Preden se odpravijo na pot, vsakomur, ki nima izkušenj, predlagam, da se vpiše v mladinsko manekensko šolo. V njej vsakogar naučimo vsega, kar je treba za delo in uspeh v tujini. Naj navedem italijanski model, ki je lani podpisal pogodbo za svetovno kampanjo pri Johnu Richmondu in Armaniju. Zdaj je najbolj iskani moški model. Upam, da bo čim prej uspelo tudi našim dekletom in fantom.
Kako pogosto še greste na rodno Ljubno ob Savinji? Kaj najraje počnete tam?
V domači kraj se redno vračam, tam se predvsem odpočijem in delam stvari, ki jih zaradi pomanjkanja časa sicer ne.
Kako se počutite v zrelih letih? Kako se prehranjujete, kako skrbite za telesno in umsko kondicijo?
Zelo dobro se počutim v svoji koži. Veliko hodim, se gibljem, komuniciram z ljudmi, potujem, se zdravo prehranjujem, veliko delam, pišem, organiziram, skratka, ob delu se zabavam in izpopolnjujem.
Njene nagrade in priznanja ★ top model Italije 1990 ★ vrhunski model Evrope in sveta 1991 ★ top model Evrope 1992 ★ nagrada za kariero in za najbolj fotografiran obraz na svetu 1992 ★ lepotica stoletja Slovenije 2000 |
Zakaj Bernarda ni mogla postati miss sveta?
Bernarda Marovt je bila ena od prvih deklet, ki je gola pozirala za zagrebško revijo Start. Še preden je osvojila naziv najlepše v Jugoslaviji, je postala izbrana lepotica revij Start in Penthouse, vendar o tem ne govori rada oziroma želi, da se o tem čim manj piše. Pravi, da je resnica popolnoma drugačna od tega, kar objavljajo različni časopisi.
Vseeno je nesporno dejstvo, da se je Startov koledar za leto 1982 s fotografijami Bernarde Marovt prodajal za med, po trditvah tedanjih sodelavcev revije v 350.000 izvodih. Bernardin jugoslovanski uspeh z erotičnimi fotografijami se je vrnil kot bumerang leto pozneje na lepotnem tekmovanju za miss sveta v Londonu, kjer je zastopala jugoslovanske barve. V dneh pred izborom je Bernie kotirala zelo visoko in marsikdo jo je razglašal za zmagovalko. Kot pravi, ji je tik pred tekmovanjem eden izmed članov žirije povedal, da ne more osvojiti naslova, ker prihaja iz komunistične države.
V uvodu je suvereno osvojila naziv miss fotogeničnosti. »Bila je oblečena kot kraljica, v vsem odličnejša, ponosna. Trideset svetovnih mojstrov fotografije ji je brez pomisleka dodelilo laskavi naziv in trofejo najbolj fotogeničnega dekleta sveta. Potem pa so se začele zakulisne igrice,« se je spominjal Džavid Husić, urednik sarajevske revije As, ki je tistega leta vodil izbor za miss Jugoslavije.
(Takrat) najbolj prodajani britanski tabloidni dnevnik Daily Mirror je Bernardino prepričljivo osvojitev naziva najbolj fotogenične ignoriral, dva dneva pred tekmovanjem za miss sveta pa ji je posvetil zloglasno tretjo stran in v naslovu zapisal: »Miss Jugoslavije, kakršne gledalci ne bodo videli.« Na fotografiji (iz revije Start) Bernarda sicer ni bila gola, videl pa se je rob njenih prsi, ki si jih je pokrivala s pahljačo. Za angleško puritansko javno mnenje je bilo to povsem dovolj.
Dodatno se je zapletlo še s prosojno črno večerno obleko, skozi katero so se menda, ko se je dolgonoga slovenska lepotica obračala na pisti, videle njene spodnjice. Naslednje jutro je Daily Telegraph objavil fotografijo Bernarde v črni obleki z naslovom: »Poglejte, zakaj kontroverzna miss Jugoslavije ni mogla zmagati.«
V ozadju te medijske akcije naj bi bila Julia Morley, vodja izbora za miss sveta, gospa, ki še danes obvladuje organizacijo tega tekmovanja. Zmaga domače lepotice Sarah-Jane Hutt je bila zagotovljena, Bernardi pa sta ostala naziv najbolj fotogenične in uvrstitev med 15 najlepših tekmovalk od 72.
V naslednjih letih se je manekenska kariera Bernarde Marovt strmo vzpenjala, za snemanje oglasov je domnevno zaslužila tudi po 3000 dolarjev na dan. Iz svojega imena je ustvarila donosno franšizo, ki jo od leta 2003 trži z akcijo Fotomodel Bernarde Marovt. Še vedno lepa ženska pa je zelo verjetno ena izmed redkih manekenk, ki se niso pustile sleči slovitemu modnemu fotografu Helmutu Newtonu.