Svetovno rokometno prvenstvo je že v polnem teku, v njem pa letos bolj kot kdajkoli v zadnjih letih uživa družina slovenskega rokometnega asa Uroša Zormana. Ta na letošnjem tekmovanju, v veselje žene Katje ter sinov desetletnega Maksa in sedemletnega Jakoba, ne nastopa. »Letos bomo prvič v 16 letih gledali prvenstvo skupaj, na kavču, pred malim zaslonom. Kako bo to videti, še ne vem, mislim pa, da bo Uroš še bolj živčen, kot če bi bil na igrišču,« se zasmeje Uroševa soproga.
Marca prihaja Ula
Za Zormanove je leto 2017 na splošno nekaj posebnega, saj v njem pričakujejo prihod novega družinskega člana. Po dveh sinovih par marca pričakuje punčko, katere prihoda se neznansko veseli vsa družina. Še posebno ponosna je mamica, ki priznava, da ji bo, nenehno obkroženi s fanti, dodatna moč na ženski strani prišla še kako prav. Družina je že izbrala tudi ime, pri katerem pa je imel besedo moški del družine. »Pri izbiri imena proti mojim fantom nisem imela šans, tako da so ga izbrali oni. Bilo je 3:4 in zmagala je Ula,« se smeje Katja Zorman.
Med domom in tujino
Življenjski ritem uspešnega športnika je za njegovo družino pogosto precejšen izziv, Katji pa je pisan na kožo. Družina živi razpeta med Poljsko in Slovenijo, saj Uroš zadnja leta igra za poljsko rokometno ekipo. Otroka obiskujeta poljsko šolo, vzporedno, po izpitih, pa delata tudi slovensko. »Verjetno sem se v vseh teh letih navadila na ta malo drugačen življenjski ritem. Ne vem, kako bi bilo, če bi bila poročena z ekonomistom, mislim pa, da verjetno nekoliko bolj dolgočasno,« se smeje.
Urnik in pol
»Kielce, kjer živimo, je od našega doma v Sloveniji oddaljeno približno 10–12 ur vožnje. Skoraj vsak mesec oziroma vsaka dva meseca se odpravimo v Slovenijo in vmes še kam – tako da zelo veliko časa preživimo v avtu. Na Poljskem je naš ritem nekoliko bolj umirjen – družinski. Otroka sta dopoldne v šoli, Uroš na treningu, jaz pa na računalniku, kjer delam za svojo solastniško trgovinico z otroško opremo Pikolin. Popoldne sem taksi mama – otroka namreč trenirata nogomet in rokomet. V Sloveniji pa nam čas vedno prehitro beži in smo vedno leteči,« razlaga Katja.
Vse se da, če se hoče
Uskladiti družinske in delovne obveznosti ob takem ritmu bi bilo za koga naporno, simpatična bodoča mamica pa s tem nima težav. »Moj mož bi rekel: Pomembna je organizacija. In jaz se popolnoma strinjam z njim. Če si dobro razporediš čas, se vse da! Sem pa v prvi vrsti mamica in to bom še nekaj časa,« se razneži.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
