OSEBA TEDNA

Katera 
se lahko 
pohvali, 
da je 
Kekčeva 
hči?

Objavljeno 22. december 2014 16.04 | Posodobljeno 22. december 2014 16.04 | Piše: Maja Debeljak

Pevka in likovna ustvarjalka Severa Gjurin, ki je razprodala dva koncerta v akustični zasedbi v ljubljanski Drami, se ne boji napak v ustvarjalnem procesu.

Severa Gjurin Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ime ji je Severa, nikakor ne Severina, kot jo tu in tam pomotoma napovedo. Zadnje čase sicer ne več tako pogosto, kajti dekle s posebnim glasom in pogledom na glasbeno ustvarjanje je postalo precej prepoznavno tudi med širšimi množicami, ne le med glasbenimi sladokusci.

Najprej je bila Olivija

Tega se počasi navaja, nekoč je bila precej bolj zadržana in sramežljiva. Tudi takrat, ko se je družila in pela s štiri leta starejšim bratom Galom in njegovimi prijatelji. Druženje, iz katerega je nastala skupina Olivija. Pesem Kadar sva sama je še vedno živa. Olivije v takšni obliki kot nekoč ni več, zato pa so prijateljske in ustvarjalne vezi iz tistega časa še zelo močne.

Kitarist Dejan Lapanja je, poleg brata Gala, zagotovo eden najpomembnejših ljudi v njenem glasbenem življenju. Ves čas je zraven, tudi v akustični zasedbi, ki je razprodala dva koncerta v ljubljanski Drami. Zares poseben, seveda tudi malce utrudljiv dogodek, kajti »akustika brez elektrike se zgodi le redko«, pravi Severa.

Zvesta sama sebi

Njen pristop do stvari je »elementarno raziskovalen«. Tako v življenju kot pri umetniškem ustvarjanju. Naklonjenost glasbi je v sebi dejansko odkrila pozneje, sprva je bila osredotočena na likovno ustvarjanje. Obiskovala je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, potem diplomirala iz likovne pedagogike na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Brez brata Gala in njegove senzibilnosti, s katero tudi sicer prepoznava in spodbuja za glasbo nadarjene ljudi, bi najbrž ostala zvesta predvsem likovnemu ustvarjanju in poučevanju, v katerem res uživa. Predvsem kadar v otrocih prebuja likovno ustvarjalnost na podlagi vonja, okusa, glasbe … Motivacijski pristopi k oblikovanju likovnih nalog je bil naslov njenega diplomskega dela. Precej obsežnega.

Severa se tej svoji nadarjenosti ne želi odreči, denar za preživetje pa ji večinoma vendarle prinaša glasba. Kar je za človeka, ki želi ostati zvest svoji viziji umetnosti, precej zahteven projekt, ampak ostaja optimistična. »Manjši neodvisni ustvarjalci moramo biti ustvarjalni, da kaj ustvarimo.« Idej ima veliko, ohraniti je treba le vero vase, predvsem ostati zvest sam sebi. Njena samozavest je rasla počasi, plaho dekle je počasi razvijalo prezenco in karizmo, zaradi katere pritegne čedalje več pozornosti.

Uživa v odkrivanju novega

Z Galom ostajata vseskozi tesno povezana, pogosto nastopata skupaj, sodelujeta s simfoničnim orkestrom Cantabile … Eno posebnejših skupnih doživetij je bil gotovo projekt Spomladnice, v katerem sta se njuna glasba in interpretacija povezali z besedo Borisa Pahorja. Njihovo prijateljstvo je bilo sklenjeno leta 2009 na Vilenici, o tistem večeru je Boris Pahor pisal, da je šlo za »doživetje umetniške polnosti v delikatni zbranosti«. In da bi tista klavir in pevko poslušal še in še.

Ena od pomembnih dosedanjih epizod v Severini glasbeni karieri je bilo sodelovanje z Borutom Činčem, nekoč članom legendarne zasedbe Buldožer, njun album Časovne skice je bil darilo glasbenim sladokuscem. Sodelovala je tudi z mnogo drugimi, zelo različnimi avtorji in izvajalci. Uživa v odkrivanju novega in pri tem pravi, da »če se bojiš napak v katerem koli ustvarjalnem procesu, ne boš izviren«. Upati si je treba, zato ima tako rada otroke, ki jih strahovi razumsko usmerjene odraslosti še ne bremenijo in hkrati ovirajo.

Severa ima na svoje otroštvo zelo lepe spomine. Močna povezanost, veliko topline in predvsem starševskega zaupanja. Družina, kjer so starši ponosni na otroke, otroci pa na starše. Seveda je eden najmočnejših spominov na otroštvo povezan z očetom, ki je igral glavno vlogo v filmu Srečno, Kekec. Le kdo poleg nje se še lahko pohvali s tem, da je Kekčeva hči. Severe v filmu še ni bilo, bila pa je njena glasba, v filmu Hit poletja z Ulo Furlan.

Šovi, v katerih iščejo talente, se ji zdijo ne le nepotrebni, temveč neumni, razočarana je tudi nad MTV, ki je samo še »pranje možganov brez glasbe z vsemi tistimi resničnostnimi šovi«. Tudi zaradi pasti namišljene resničnosti okrog sebe ne želi ničesar prehitevati. Sploh pa ne sebe.

Deli s prijatelji