»Aha, to je tista, ki je v Hollywoodu in bi jo rade vse posnemale,« je oni dan dejal znanec, ko je beseda nanesla na njo. Katarina Čas je zagotovo ena tistih, ki spadajo med zvezdnice. Slovenske zagotovo! Še nekaj bi se jih našlo, vendar ne prav veliko. Jih je pa veliko, ki bi rade bile kot Katarina Čas.
Da je vstopila v četrto desetletje (»hm, štiridesetica je prelomna,« pravijo nekatere, tudi ona), niti ni pomembno, še manj, da je na sceno vstopila iz Slovenj Gradca. Je pa zanimivo, da se je na televizijskih zaslonih prvič pojavila pri rosnih dvanajstih, leta 1988, v reklami za kokto v režiji Jake Judniča.
In je na zaslonih ostala. Malih, večjih in največjih. In iz Slovenj Gradca odšla v Hollywood in se vrnila v Ljubljano. In tako v krog, naokrog. Zdaj je na seznamu producentov, tistih, ki izbirajo obraze za določene vloge in tako dalje in tako naprej. Potovanja se ji zdijo neprecenljiva in nujno potrebna za dušo.
Pravi, da rada spontano zabluzi: »Ko grem na kosilo in prideta mimo dva prijatelja, ki gresta ravno na neko razstavo. Ker se jima pridružim, tam srečam še tri prijatelje, ki jih nisem videla že sto let, in kar naenkrat je ura štiri zjutraj. Nepozabno! Spontanost je lepa čednost in dobra družba vedno navdih,« pojasnjuje.
Nekje je zaupala, da je digitalni fotoaparat njena najljubša igrača. »Ker lahko fotografiram in snemam. Ker živim v filmu. In ga vztrajno, včasih za prijatelje in domače že celo vsiljivo, dokumentiram. A samo zase.« Živimo v 21. stoletju, mar ne? Prenosni računalnik. »Vlečem ga povsod, uporabljam ga za delo in zabavo, za muziko, filme, internet in še marsikaj. Vanj praznim druge naj predmete, fotoaparat, MP3-predvajalnik, mobilni telefon.«
Pa se zgodi, da se digitalna doba, digitalni čas poigra tudi z njo. Pred dvema letoma so se na spletu pojavili oglasi za shujševalne tablete, v katerih nastopajo znane slovenske igralke. Tudi Katarina Čas. Takoj se je oglasila in se zadrla, da ne hujša, še manj je kakršne koli tablete.
Katarina namreč za to, da se pojavlja v takšnem oglasu, sploh ni vedela, dokler je ni na to opozoril znanec s facebooka. »Ali ne vidiš, da gre za nateg? Zlorabili so naša imena. Jaz ne hujšam in ne jem nobenih tablet,« se je hitro odzvala igralka, ki je po preboju na hollywoodska velika platna postala zanimiva za različne oglaševalce, kot kaže, tudi lažne. »Toliko o zavajanju in naivnosti ljudi,« je jezno sklenila.
Pred približno šestimi leti pa se je nekako začelo. Takrat je posnela kratek igrani film Kekec – tri dni pred poroko, v katerem je odigrala Mojco, Kekčevo nevesto. Komedija je bila diplomsko delo mladega režiserskega talenta Jake Šuligoja na AGRFT, ob Katarini pa so nastopili številni takrat že znani igralci, Matjaž Javšnik (kot Kosobrin), Vito Košir (Rožle), Sašo Rajaković ter Miha Brajnik v nosilni vlogi ženina Kekca. Katarina je takrat dejala: »Ob snemanju smo se vsi zelo zabavali, saj je bil komičen scenarij zelo zabaven, pa tudi igralci se med samo dobro poznamo.«
Zaživel pa je tudi njen prvi tuji celovečerec The Guard, ki ga je posnela pod režisersko taktirko Johna McDonagha in v katerem je zaigrala vodilno žensko vlogo.
Potem je vse teklo, kot mora, počasi, preudarno … in zgodil se je Volk z Wall Streeta, film, v katerem je bila Katarina kot Chantalle del zvezdniške zasedbe z Leonardom DiCapriem, Matthewem McConaugheyjem in Jonahom Hillom.
»Spomnim se, da po tistem, ko so mi povedali, da sem dobila vlogo, nekaj časa nisem mogla nikogar poklicati. Peljem se v avtu na letališče, gledam skozi okno, gledam Hollywood Hills in se … zjočem,« osvetli kamenček iz filmskega mozaika oziroma trenutek, ko je izvedela, da je dobila vlogo v Volku.
Bo kar držalo, tudi Slovenci imamo zvezdo. In niti najmanj ni nenavadno, da si številne, ki tako rade nastopajo po rdečih preprogah, želijo postati kot Katarina Čas. Še sreča, da sama ne želi postati kot druge.
