Ko sem zdoma, pogrešam predvsem ljudi, ki so mi blizu, in sproščenost ter domačnost, ki jo imaš samo doma. Kar pa nikakor ne pomeni, da ne grem zdoma. Obožujem odkrivanje novih dežel in v prihodnosti si želim več potovati,« iskreno prizna Martina Ipša in doda: »Poleg držav nekdanje skupne države sem namreč obiskala le še nekaj evropskih, kot so Nemčija, Francija, Češka, Slovaška, Anglija in Škotska. Prav slednja me je najbolj navdušila. No, bila sem še v Kanadi, to pa je tudi najbolj oddaljena dežela, ki sem jo do zdaj obiskala.«
Destinacija Plus Minus Šoping |
V Kanadi so največji vtis nanjo naredili ljudje. »Njihova vljudnost me je fascinirala na vsakem koraku. Nočem posploševati, ker morda sem samo jaz imela srečo, ampak to mi je ostalo najbolj v spominu. Naj je bila to trgovka, ki sem jo vprašala za smer, ali gospod, ki je prišel v moje stanovanje popravit internet – vsi so bili nadpovprečno vljudni in prijazni. To me je po eni strani navduševalo, po drugi pa živciralo. Na cesti, recimo, sem postala malo nestrpna, ker smo vsi vozili 10 kilometrov na uro pod omejitvijo, vsi smo čakali drug drugega, in ker smo bili tako prijazni, je moja balkanska kri od časa do časa malce zavrela. Nekatere stvari so bile enostavno premirne in prepočasne zame.«
Martina je bila nastanjena pri neki kanadski družini, in sicer ravno v času zahvalnega dneva, ki je v Severni Ameriki velik praznik. »Imeli smo tradicionalno večerjo s puranom in vsem, kar spada zraven. Sicer pa me je presenetilo, kako zelo malo se tam kuha. Hitra hrana je tako poceni, da če nisi pri denarju, je ceneje iti v restavracijo s hitro hrano kot skuhati doma. To sem spoznala že prvič, ko sem šla v trgovino po sestavine za kosilo. Ampak to me ni ustavilo in sem raje kuhala sama, čeprav je bil strošek večji. Saj rada jem, ampak koliko hamburgerjev lahko človek poje?!« se nasmehne komedijantka.
Najbolj je pogrešala turško kavo. »Zato sem mamo prosila, naj mi jo pošlje kar po pošti. In mi jo je. A ti pazljivi Kanadčani imajo v stanovanjih nameščen požarni senzor in vsakič, ko sem si zavrela vodo za kavo, mi je začel piskati. Gasilci, hvalabogu, niso prišli, ker toliko kave pa spet nisem imela,« se zasmeje Štajerka, nato pa z resnejšim tonom doda: »Pri tem potovanju je šlo predvsem za iskanje same sebe in odkrivanje svojih želja. Zanimivo pa je, da ko odpotuješ nekam daleč, pogosto ugotoviš, da vse, kar potrebuješ, lahko najdeš tudi doma. Meni se je zgodilo prav to.
Martina se v Kanado za zdaj nima namena vračati, prej bi rada odkrivala še kakšne druge dežele, tudi o pobegu na eksotični jug razmišlja. »A za zdaj se bom morala zadovoljiti z bližnjimi kraji. Na začetku oktobra se odpravljam v Beograd, kjer bom nastopila na festivalu stand up komedije. Tega se res zelo veselim, ker bom videla veliko prijateljev iz naše branže, ki bodo pozneje mene obiskali v Mariboru, konec oktobra namreč tudi pri nas organiziramo Hit stand up festival. Komaj čakam, da vse vidim in da mi kot domačini pokažejo skrite točke v srbski prestolnici, ki jih kot turistka zagotovo ne bi našla.«
