»Ravnokar si si upala,« mi odgovori na vprašanje. Kakšen pa je Jonas danes v primerjavi z Jonasom pred desetimi ali dvajsetimi leti? »Pričakuješ, da bom na to odgovoril?« me vpraša in mi v isti sapi svetuje, naj si ogledam njegovo predstavo Jonas. (Jonas in pika), ki jo bodo konec meseca predvajali v Špas teatru. Ravno ta je bila iztočnica najinega pogovora in Jonas mi pove, da ga je morala direktorica Urša Alič dolgo časa prepričevati, naj se razodene Slovencem. »Že dolgo nazaj sva se pogovarjala o tem, da bi naredil osebno predstavo o svoji življenjski poti. To je težek izziv za vsakogar. Vsaj meni je težko govoriti o sebi. Na neki način je prijetno, na drug način pa zoprno, češ, kaj se pa jaz zdaj delam važnega. Težko je tudi s tega vidika, ker ne veš, ali bi se razkril ali ne, koliko bi povedal, ali naj se delam lepšega, kot v resnici sem, ali naj grem brskat po vsem, kar je bilo. Naposled sem se odločil, da bo vse skupaj kar najbolj iskreno in pošteno, pa bomo videli, kako bodo ljudje to sprejeli,« mi pove. Urša je sprva želela nekaj drugega, nato pa je nastala zgodba o tem, kakšen je Jonas bil in kakšen je danes. »Želela si je, da bi razkril veliko podrobnosti iz zakulisja slovenske estrade, toda potem je šlo v procesu nastajanja vse skupaj v povsem drugo in bolj zanimivo smer,« pravi Jonas. Ali torej drži, da je najbolj zagoneten slovenski zvezdnik? »Vedno sem šarmiral in kazal lepšo sliko sebe, kot je v resnici. Ne smeš pa pričakovati od mene, da bom o sebi povedal vse,« mi odvrne in na vprašanje, koliko je sedaj pripravljen povedati o svojem življenju, odgovori, da se je temu vedno izogibal, tako je tudi danes, edina izjema bo predstava, v kateri bo razkril kar nekaj stvari iz zasebnega življenja.
»Pametnejši sem, kot sem bil«
Kakšen oče je torej hčerkama Hani Angelini in Rozini Zoji, me zanima. »Mislim, da se tega vsak dan znova učim. Nisem takšen oče, kot bi si želel biti. Tega ne znam. Vidim veliko pomanjkljivosti v odnosu do svojih hčera. Kakšen oče sem, bi morali povedati onidve. Težko je ocenjevati sebe,« sklene in doda, da je drugačen oče, kot je mislil, da bo. »Ko sta bili stari par tednov, sem delal vse mogoče načrte, ki pa so se prav vsi do zadnjega izjalovili,« prizna. Beseda ob tem nanese na njegove bivše in sedanje obsesije, ki hčera niso pritegnile. Kje torej sedaj stoji s pokrom, biljardom, šahom? »Pokra ne igram, tudi biljarda ne več, šah pa, a ga bom tudi enkrat pustil, ko me ne bo več zanimal. V preteklosti so me nekatere stvari silno zanimale. Bolj so me zanimale, bolj sem se jim posvetil, in bolj sem se jim posvečal, bolj sem bil izgorel. Kot tista raketa v ognjemetu. Bliskovito zažari, in bolj kot zažari, prej ugasne,« mi pojasni svoj pogled na nekoč tako ljube mu konjičke in hobije. Hčerki ljubezni do slednjih nista čutili. »Po mojem zaradi tega, ker sem bil jaz tako obseden z njimi. Ves moj prosti čas je bil zapolnjen s šahom, ker sem si ga goreče želel igrati. Verjetno se je zdel njima brezvezen.« Spremenil se je torej njegov pogled na stvari, ki jim je posvečal ves prosti čas, in odnos do ljudi, bližnjih in tistih, ki ga poznajo le z malih zaslonov. »Spremenil sem se v odnosu do vseh in vsega, v odnosu do sveta. Nekatere stvari sem z leti premislil, dojel, pametnejši sem, kot sem bil, začenjam se zavedati vseh kiksov in neumnosti, ki sem jih počel. Mislim, da je nujno, da z zrelostjo pride tudi pamet. Sem v življenjskem obdobju, ko razmišljam o tem, kaj je bilo prav in kaj je bilo narobe. Poskušam se izboljšati. To sem sicer počel že dolgo časa, a je to dolgotrajen proces in šele sedaj mi uspeva,« pove.
Nima pričakovanj
Kako se je torej spremenil? »Spremenil sem odnos do ljudi. Tudi odnos do ljudi na ulici, do prodajalk, predvsem pa do družine, sorodnikov. Spremembe so nujne. Če ostaneš na isti točki, kot si bil, zdrsneš na dno. Ne bežim več pred ljudmi, kot sem včasih.« Pa je kdaj bežal tudi pred ženskami? »Še premalo sem bežal. Preveč sem si jih privoščil,« pove v smehu. »Ko pa je Alenka prišla v moje življenje in sva si ustvarila družino, so se začele stvari spreminjati. Takrat sem si rekel, da moram obračunati s preteklostjo in da si ne morem več privoščiti takšnega ženskarjenja, kot sem si ga včasih,« o svoji rešiteljici in ljubezni pove Jonas. O njej in odnosu do vseh in vsakogar bomo izvedeli več v predstavi, za katero pa, mi Jonas iskreno pove, nima nobenih pričakovanj. »Jaz delujem na preprost način, in sicer bom vse povedal, potem bomo pa videli, kaj bo. Ko je Da Vinci slikal Mona Liso, verjetno ni razmišljal o tem, da se bodo ljudje o tem, kako se smeji, pogovarjali še dva tisoč let.«
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«