Še posebej, ker je Jonas odprodajo svoje krame po youtubeu pospremil z zagotovili, da je doživel mogočno duhovno razsvetljenje. To je bilo nekje lansko jesen. Vmes je bila junija v Špas Teatru splovljena njegova osebnoizpovedna razpaljotka Jonas, ki jo opiše kot »komično dramo, ki se vedno bolj zaostruje«. Slišati je, da je naravnost imenitna. Dodatni porok za kakovost je režija Lada Bizovičarja, točko vrelišča pa ima predstava doživeti prav to jesen. Z Jonasom sva se dobila v prostorih VPK, kjer po njegovem scenariju za nacionalko pripravljajo novo nanizanko, ki bo med drugim govorila o »utopljenem igralcu pokra, vožnji po avtocesti v napačno smer in o nekom, ki se po Golovcu skriva pred partizani«. Je nemara pristno duhovno razsvetljenje v njem sprožilo novo ustvarjalno renesanso?
Jonas, zdaj si torej pisec.
(bodro) Ja, v tem trenutku sem natanko to: pisec!
Ampak kaj ni to v sklopu zabavne industrije ena daleč najtežjih vlog, in ob tem tudi daleč najbolj podplačana?
Hm, možno, ja. Na to niti nisem pomislil. Bo kar držalo. Ampak saj zaenkrat ne iščem denarja. Trenutno sem preprosto v fazi, ko je treba v življenju najti neko drugo smer.
Pretuhtati stvari?
Narediti revizijo. Kdo sem, kaj sem? Kaj počnem tu? Kaj življenje pričakuje od mene? (Po grlu zvrne požirek redbula.) Naj še kar čakam, da se mi obnovi kariera na televiziji? Kaj se mi je sploh zgodilo v življenju? Kaj je bilo s tem zvezdništvom? Sem imel samo srečo? Sem blefer? Sem ljudi nategnil ali ne? Mi je vse to pripadalo ali ne?
To so plemenita vprašanja. Vsi bi si jih morali zastavljati. Si si na katero od njih že odgovoril?
Ugotovil sem, da sem bil zaigrana oseba. Neki lik, ki je večji od življenja. Ki je vlogo televizijskega voditelja res orenk igral. Tako orenk, da sta obstajala dva Jonasa. Povsem različna. In da je šlo pri tem bolj znanem Jonasu vedno za neki proces osvajanja, dobrikanja, kazanja lepe slike. A enkrat se moraš vprašati: sem to res jaz? Ali sem pač samo lagal?
Seveda si tudi lagal, tako kot vsi. Tako je pač zastavljen cel sistem. Ampak zdi se mi, da tvoje besede pričajo o izjemno dragocenem razcvetu! Ravno nekje okrog abrahama se je v tebi očitno začel prebujati Jonas, ki je sposoben Jonasa opazovati z distance.
Točno tako! Res je.
Kar pri življenju na tvojem nivoju gotovo ni lahek izziv. Je pa ključni korak na poti budizma. Ali pak zgolj posvetnega razsvetljenstva, kakor ti je ljubše.
Aha, razumem … Ja, natanko to se mi dogaja. Budizem. Počasi se soočam s svojimi pravimi problemi.
Recimo?
Kaj naj zdaj z vso to šaro, ki sem jo skozi življenje nagrmadil. Kaj mi pomeni? Kaj mi je zares dala? Vse te moje zbirke – legice, kitare, elektronika, stari fotoaparati … Takoj ko se neham ukvarjati z njo, mi postane vsaka lastnina breme. Te stvari je treba vse nekam dati, zložiti, popisati... (zvrne še en požirek, pločevinka je že skoraj prazna) Jebemtiš, imel sem tri avtomobile, zdaj mi je še ta en odveč! Treba je skrbeti zanj, pa na servis ga je treba voziti, mu menjavati olje … Pa za koji …? Odločil sem se: ne! Vse tisto, kar deset let nisem prijel v roke, gre na dražbo. Ali pa bo podarjeno.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.
