John Malkovich. Biti On. Biti Malkovich. Prišel je. Bil je. Na Festivalu Ljubljana. Kot enega od vrhuncev letošnjega leta so ga napovedovali, mi pa smo ga pričakovali. Njega, ki ga najbolj pomnimo po bogati igralski karieri. Zdaj nam je bilo dano, da smo ga videli še v glasbenem projektu, kjer je imel recitacijski vložek. Pa je pri tem tako dober, kot je dober njegov, na zaslonu večno pomnjeni Biti John Malkovich?
Ko sem prišla na srečanje z njim, je bilo dvajset novinarjev in še skoraj enkrat toliko fotografov in snemalcev že na preži za hollywoodskim zvezdnikom. Namenil nam je dobro uro in na vprašanja potrpežljivo odgovarjal. Na trenutke se mi je zdelo, da je odmaknjen, kot da živi v svojem svetu. V svetu, ki je miren, a bogat z duhovitostjo, kar je bilo zaznati tudi med pogovorom. Nekoč je celo dejal: »Ne razumem, kako nekdo ne bi imel smisla za humor na svoj račun.« V Ljubljani je ostal dva dni, največ časa pa je z njim preživel direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki ga je tudi povabil. »Zdel se mi je preprost, prav nič prevzeten, profesionalen, razgledan, dober in zanimiv sogovornik. Še posebno je bil prijetno presenečen nad pisno dobrodošlico, ki ga je pričakala v hotelski sobi. Z njegovo dolgoletno partnerico sta bila nasploh prijetno presenečena nad sprejemom in organizacijo,« je povedal njegov gostitelj.
Kariero je Malkovich, ki je nastopil v skoraj sto filmih, začel v gledališču, kjer redno nastopa že vsaj trideset let. »Ne moreš delati v filmih. Ti so namenjeni razsvetljavi. Zelo malo filmskih ustvarjalcev se bo osredotočilo na zgodbo. Dobiš zelo malo časa za vadbo, zato je, kar koli narediš na zaslonu, nekakšno hitrostno slikanje.« Gledališče se mu zdi bolj vznemirljivo od filma, čeprav je najbolj poznan po ekscentričnih vlogah na filmskem platnu. Njegovega gledališkega kalejdoskopa smo bili deležni tudi v dvorani Grand hotela Union, kjer je znameniti igralec gledališče združil s klasično glasbo. Nastopil je ob boku najvidnejšega italijanskega orkestra I Solisti Aquilani, violinistki Lani Trotovšek ter pianistki Anastasiji Terenkovi, pod taktirko maestra Alvisa Casellatija. O tem igralsko-glasbenem podvigu pravi: »Z glasbeniki sodelujem, ker imam zelo rad glasbo, in kar me je pritegnilo k temu projektu, kar me navadno pritegne k različnim projektom, je talent. Če so ljudje nadarjeni, mi bodo verjetno zanimivi in bom poskušal najti način, da sodelujem z njimi.« Solistična virtuoznost Malkovicha je bila vsekakor najbolj pričakovan del koncerta. Šnitkejev Koncert za klavir in godala je tako zaživel ob romanu Grobovi in junaki argentinskega pisatelja Ernesta Sábata. Poglavje Poročilo o slepcih je veliki umetnik interpretiral tako, kot le on zna, to je vrhunsko. Slabe pol ure, kolikor je trajala njegova igralska virtuoznost, je bilo nadvse dramatično. S svojim glasom se je igralec nenehno igral, z visokim tonom nam je občasno dajal občutek paranoje, z aktersko vizualizacijo pa nadgradil glasbo.
Malkovich je vsekakor izjemen interpret vlog, v katerih se prepletata zapletena globina in hkrati velik um. Da dobro pozna nezavedne vsebine naše duševnosti in nezavedne mehanizme, je posledica tega, da je sedem let hodil na psihoanalizo. »Ljudje, zanimivo je premišljevati o ljudeh, o tem, kako čutijo, kar čutijo, kar rečejo, o razliki med enim in drugim. Ljudje so zanimivi, zato mi je zanimiva tudi psihoanaliza.« Na tiskovni konferenci nam je zaupal, da je srečen in nima nikakršnih težav. Od nekdaj pa so mu všeč oblačila, študiral je kostumografijo kot del svojega gledališkega izobraževanja. Ja, John Malkovich je tudi modni oblikovalec. Svojo prvo modno linijo je oblikoval pred sedemnajstimi leti. »Všeč mi je oblikovanje, všeč so mi detajli, zame je to še ena oblika samoizražanja.« Na našem srečanju je imel oblečene hlače modne znamke John Malkovich.
Eminentni ameriški gledalec je vsekakor človek s karizmo, njegov bogati opus pa priča, da je eden najpomembnejših v igralski srenji. Pa čeprav nikoli ni dobil oskarja, kljub temu da je bil dvakrat nominiran. Pooseblja ga specifičen glas, ki odmeva v tvoji glavi še dolgo po slišanem, in je, o čemer smo se lahko prepričali, v sozvočju z glasbo. S svojo interpretacijo je klavirski in godalni glasbi vlival nove dimenzije, nas pa navdušil s svojo pojavo. Biti John Malkovich je navdušujoče!
