Kako se začne vaše jutro?
Običajno s tisto znano koreografijo za zaspanca in budilko, ko ugotavljaš, kolikokrat lahko pritisneš gumb 'dremež', preden si res prepozen.
O čem zadnje čase pogosto premišljujete?
Iz nekega razloga o plesnih korakih.
Kdaj ste nazadnje jokali in zakaj?
Dva dneva nazaj v avtomobilu. Zaradi lepe pesmi.
Ste kdaj jokali zaradi nesrečne ljubezni?
Seveda. Ob tem pa sem se tudi smejal, ker sem se zdel sam sebi smešen.
Kako dolgo je trajala vaša najkrajša zveza in zakaj?
Osem ur. Potem se je gospodična streznila.
Kaj vas najbolj pritegne pri nasprotnem spolu?
Na to vprašanje sem nehal odgovarjati. Kajti vsakič, ko sem prišel do pravega odgovora, sem se nekaj dni pozneje zaljubil v kako damo, ki je bila popolno nasprotje moje definicije. Mislim, da lahko na to vprašanje pri meni odgovori le kvantna fizika.
Kdaj ste se nazadnje dobili s prijatelji na kavi in o čem ste se pogovarjali?
Prejšnjo nedeljo. Mislim, da smo trikrat rešili svet v vseh njegovih razsežnostih.
Kaj si že od nekdaj želite narediti, pa si ne upate?
Veliko večino takšnih stvari sem do danes že naredil. Ampak mogoče, da bi sodeloval v pravi tekmi ameriškega nogometa. Najbrž samo eno akcijo, potem pa bi me odnesli na nosilih.
Če bi bili lahko en dan nevidni, kaj bi storili ali spremenili?
Nevidni ljudje zelo težko spremenijo ali storijo kaj pomembnega. Za to si je treba drzniti biti viden in opažen.
Kako pogoste se ukvarjate s športom?
Če ne štejemo gledanja športnih prenosov in pogovora o tekmah, (pre)redko.
Najdrznejša stvar, ki ste jo naredili v življenju?
Mogoče to, da me je prijateljica nekoč v mladih letih pregovorila, da sem šel plesat na dekliščino njene sodelavke. Ampak v resnici je bil na koncu to zelo dober štos. Verjetno moj prvi pravi komični nastop.
Katera situacija v življenju vam je bila najbolj neprijetna?
Pred leti smo s prijatelji začeli airsoft v Sloveniji, za nepoznavalce, to je simulacija bitke, podobna paintballu, le da so puške na moč podobne pravim in streljajo majhne plastične kroglice. Takrat opreme za to v Sloveniji še ni bilo in prijatelj jo je šel kupit v tujino, Slovenija pa še ni bila članica EU. Nekega dne sem ga poklical po telefonu in ga vprašal, ali je brez težav pripeljal brzostrelke čez mejo. Na drugi strani sem dobil zmedeno vprašanje, o čem govorim, zato sem še enkrat vprašal, ali so šle puške brez težav čez mejo. Takrat je sogovornik hitro prekinil zvezo, jaz pa sem se zavedel, da sem poklical napačno številko. Nekaj dni sem čakal, ali me bo iskala policija, in ugibal, ali bodo verjeli moji razlagi, pa se ni zgodilo nič. Verjetno pa nekje v Ljubljani neki nedolžni občan še danes razlaga, kako se je znašel v krogu trgovcev z orožjem.
Kdaj ste postali samostojni?
To je bil postopen proces. Pri 18 sem se začasno preselil v garsonjero svojega starejšega brata, ki je bila sicer v isti hiši kot stanovanje staršev. Tam sem živel kakšno leto, dokler se ni brat vrnil. Pri 24 sem šel v svojo garsonjero, a spet v isti hiši kot starši, kjer sem bil do poroke. Star sem bil 27 let.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
