Janez Burger, filmski, televizijski, operni in gledališki režiser, vedno postreže s čim nadpovprečno zanimivim. Nazadnje je navdušil z brezbesednim celovečercem z naslovom Circus Fantasticus, ki se v tujini predstavlja kot Silent Sonata. V ljubljanski Kinodvor, kjer je bila tudi premiera omenjenega filma, pride s košaro. Izvem, da mu je kino pri srcu, saj se pogosto odpravi na ogled filmov. »Tukaj mi je všeč tudi ta kafič,« pojasni in me povabi na pijačo. Ker mi njegova košara ne da miru, ga vprašam, čemu je namenjena. »Za to, da grem lahko na tržnico s sinom in tam kupujem ribe in podobne stvari,« razloži.
Vedno s kolesom
Iz Savskega naselja, kjer je doma, se do tržnice vozi s kolesom. »Ljubljana je idealna za to. Zato se ves čas vozim s kolesom, tudi pozimi, ko pada sneg in je minus 20 stopinj.« Za zdaj mu ga še nihče ni ukradel. »Imam staro kolo, ki mi ga nihče ne ukrade. Kupil sem ga za 50 evrov in ga imam že pet let.« Ko si prižge cigareto, ga vprašam, kje dobiva navdih. »Po navadi je to deadline. Če je rok, potem kaj tudi narediš.« Doda še: »Pritisk je nujen. Na lenega človeka je treba nujno izvajati pritisk, ker drugače nič ne naredi.« V smehu še pove: »Se mi zdi, da spadam med tiste, ki so bolj leni.«
Medtem ko srka kavo, razloži, kaj v tem času počne. »Trenutno pomagam ženi Magdaleni Reiter pri organizaciji plesnih delavnic, ki bodo konec avgusta pod naslovom Vibra. To bo intenziven teden plesnih delavnic in plesnih zabav v centru Ljubljane.« Pove še: »Moja žena je koreografinja in plesalka. Odločila se je, da bo naredila teden plesnih delavnic, ker se ji zdi zelo pomembno, da se različne zvrsti poveže med sabo, da se ti ljudje družijo in skupaj zavibrirajo.« Janez pomaga pri organizaciji in pazi na njunega leto in pol starega sina Aleksandra. »V trgovini ga je treba loviti med policami, saj rad vidi stvari in jih prime v roko,« pove o razigranosti svojega otroka, ki ima rad tudi Telebajske. In kaj oče poreče na to? »Če se da, mu jih ne kažem, če se ne da, mu jih pa moram,« se zasmeji. »Menim, da ni dobro za otroka, če pretirano gleda v računalnik ali televizor, še posebno pri teh letih. Po drugi strani pa je to neizogibno.« Ugotavlja, da imajo Telebajski dober koncept. »Zdaj, ko sem noter padel, se mi zdi, da so odlično zasnovani, v bistvu so fantastični. Mislim, da jaz ne bi nikoli prišel na tako idejo niti je ne bi bil sposoben uresničiti.«
Rad ima nenavadno
Pred mesecem je Janez posnel kratki film Rdeče in črno s produkcijsko hišo Stara gara, še ta mesec pa začne snemati celovečerni film za RTV Slovenija z naslovom Avtošola. »To je komedija, ki obravnava krizo na humoren način,« pove o novem projektu. Poleg tega dela še predstavo Martin Krpan v SNG Maribor, premiera bo 7. novembra. Nikakor ne moreva mimo njegove uspešnice Circus Fantasticus. »Kar zadovoljen sem glede na to, da je film obšel svet. Pri občinstvu je bil zelo dobro sprejet tako v Sloveniji kot tujini, na rotterdamskem festivalu se je uvrstil med 20 najboljših filmov po oceni publike. Glede na to, da sploh ni za široke množice, sem zelo zadovoljen, kako se je občinstvo odzvalo.« Na splošno Janez ne mara komercializacije. »Vsi filmi niso za vse, tako kot vsa hrana ni za vse ljudi. Eni na primer kuhajo doma, drugi hodijo v restavracije z nenavadno hrano, tretji pa jedo fast food.« Nato v smehu reče: »Meni je všeč jesti nenavadno hrano. Pa tudi doma kuham.« Ob tem še pove: »Danes sem na primer pripravil brodet. Sicer to ni nenavadna hrana, je pa zelo dobra.«