Na malih zaslonih ga skoraj ni več, predlani si je izpolnil veliko željo in postal kreativni producent. Še vedno je na Kranjčevi 26, v medijski hiši Pro Plus, lani ga je najbolj posrkala in navdušila akcija Štartaj, Slovenija. Zanimive zgodbe izbranih mladih podjetnikov napoveduje tudi za letos. Te dni je povsem v ognju tudi zaradi knjige, ki jo končuje in pošilja v tiskarno.
Ljudje so mu odpirali svoja srca
Junaki njegove knjige so povsem običajni ljudje, ki nosijo sila zanimive, za marsikoga navdihujoče zgodbe. Vključil je tudi nekaj znanih Slovencev, a le zato, ker imajo res močne zgodbe. »Deset let sem bil novinar, moja prednost je bila, da sem večinoma delal sam. Nisem imel ekipe, snemalca, bil sem v več kot tisoč dnevnih sobah ljudi, o katerih sem poročal. Ljudje so se mi vedno odprli, zgovoren sem, začutijo me,« se spominja, kako so se pogovarjali o vsem, ne le o temah, zaradi katerih je prišel. »Z menoj so delili osebne zgodbe, izkušnje, vesele in žalostne, strahove, jezo, marsikaj,« pove. Ko so se dobili s prijatelji, jim je velikokrat pripovedoval o teh ljudeh, kako imajo zanimiva življenja, kaj vse so doživeli. »Nekoč mi je zelo dober prijatelj rekel: 'Uh, ko bi bil jaz tako zanimiv,'« in sem tudi njemu povedal njegovo življenjsko zgodbo. Tako kot jo doživljam jaz, kaj občutim, ko pridem k njemu, kako ga vidim. Bil je osupel, od takrat drugače gleda nase,« pove. »Vse to mi ni dalo miru in pred letom in pol sem dobil preblisk – kaj če bi napisal knjigo Slovenci v dnevnih sobah. Eva (Gaiser, njegovo dekle, tudi producentka, op. p.) mi je dala glavno spodbudo. Rekla mi je: 'Če zna kdo to narediti na pravi način, z občutkom, si to ti. Ljudje ti verjamejo, po takšnih zgodbah te tudi poznajo.' Nato pa sva že delala načrt za knjigo, videl sem jo kot urednico. Med slišanimi sem izbral nekaj zgodb povsem neznanih ljudi, dodal pa tudi nekaj medijsko znanih oseb. Izbiral sem po moči sporočila, ne po imenih,« poudari.
»Tudi pri znanih spoznaš, da so takšni, kot ti; imajo enake vrednote, strahove, trenutke sreče. Uspelo jim je, ker so verjeli vase in delali za svoje sanje, sicer pa so povsem običajni ljudje,« pove. »Pri Luki Jezeršku in Robertu Kranjcu, ki tudi nastopata, sem se spomnil, kakšen močan vtis sta name naredili njuni zgodbi,« pojasni. Izbira fotografa, ki bo s pravim občutkom ujel glavne junake zgodb v fotografski objektiv, je bila enostavna. »V tej vlogi sem videl samo Jana Pirnata, fanta, ki sem ga spoznal zaradi njegove cistične fibroze in je lani nato tudi tekel z nami v akciji Korakov. Je eden mojih najboljših prijateljev, pri 23 letih je neverjetno zrel, zelo stara duša,« pove spoštljivo. Veliko vlogo pri nastanku knjige ima tudi Eva. »Izredno sposobna je, zelo pismena, urednica in tekstopiska vseh naših MasterChefov, šova Gostilna išče šefa, lanske in letošnje akcije Štartaj, Slovenija, po duši pa umetnica,« opiše njene profesionalne adute. »En sam namen knjige je – pokazati ljudem, kdo smo. Vsak od nas ima zanimivo zgodbo, zato smo lahko (bolj) ponosni nase. Vsak od nas mora preživeti, vsakdo ima v sebi veliko moč. In vsak od nas je lahko nekomu navdih. Pomembni so tudi pravi idoli. Moj je bil na primer moj oče,« zaključi v svojem slogu.
Z izgorelostjo se bojuje vsak dan, zasebno je našel dušo dvojčico
Janovo poletje je bilo zelo delovno. Pa ga ni strah, da ne bi zopet prebudil izgorelosti, ki si jo je dobesedno pridelal pred leti? Kogar enkrat ovije v svoje lovke, ostane z njo povezan za vedno. »Vsak dan znova se bojujem z njo. Dvakrat dnevno po 20 minut delam transcendentalno meditacijo, zelo mi pomaga še terapevtska joga, del mojega življenja je tudi tek. Naučil sem se, da se ne obremenjujem več z mnenji drugih, živim bolj neobremenjeno in sproščeno. Marsikaj sem naredil, spoznal. Okej je biti žalosten, imeti strahove. Prav je, da si to priznamo, prav je, da čustev ne skrivamo. Iskreno – velikokrat sem rad žalosten, ker sem takrat najbolj čuteč do sebe, odprt, vidim svoje napake, realno sliko sebe. In tako tudi postanem veliko bolj samozavesten, najdem prave korake za naprej,« pojasni. Spremenil je tudi prehrano. »Po izgorelosti sem opustil uživanje mesa in živil živalskega izvora, le občasno še pojem kakšno ribo. Zdaj ne razumem, kako sem sploh lahko kdaj jedel meso,« pove. »Izgorelost sestavlja tisoč drobnarij, tisoč majhnih iglic, ni ene velike. In vse moraš izpuliti, da ozdraviš. Zdaj zelo pazim, kaj jem. Ne uživam stvari, ki jih moje telo ne potrebuje. Boljše in lažje tečem, hitrejši sem, hitrejša je regeneracija, beljakovine pa dobim s stročnicami,« opiše.
Mir je našel tudi zasebno. Po čustvenem viharju, ki ga je zadel leta 2016, je zdaj srečen. Je ločitev videl tudi kot poraz, ga je mučil občutek krivde? »Seveda, tudi. Vse občutke sem imel, negativne in pozitivne. Sem zelo intuitiven človek, zelo se čutim in poslušam. Začutil sem, da tisto nisem bil več jaz,« kratko pojasni. V službi, na novem delovnem mestu, se je nato našel z Evo. »Moja duša dvojčica je. Zelo sem umirjen, bolj kot kdajkoli. Pogovarjava se o vsem, imava skupne interese. Sam sem zelo strasten človek, močno doživljam stvari, mnogokrat sem bil zato nerazumljen. Eva pa je tudi takšna, ni ji treba ničesar pojasnjevati. Zelo sem se spremenil ob njej, postal sem boljši človek. In skupaj z njo je v moje življenje prišla še psička Daisy. Že od malega sem si želel psa in zdaj si ne predstavljam več življenja brez nje, ne vikenda, sprehodov. Z Evo sva zelo rada v naravi, rada imava šport, aktivno življenje, obenem pa tišino drug ob drugem. Lahko sem z njo v isti sobi, pa imam obenem prostor biti sam s seboj. Cele dneve sva skupaj – v službi, doma, nenehno, pa mi ni preveč. Ta vikend sem na primer po mesecih prespal sam in … je bila prazna noč,« zaključi z umirjenim, a srečnim nasmeškom.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
