Izpoved ministrice Anje Kopač Mrak: Po ločitvi sem težko vstala iz postelje

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je ena najmlajših članic Cerarjeve vlade. junija je prestala interpelacijo v državnem zboru, Kar je bilo zanjo eno najbolj stresnih obdobij v življenju. v intimnem pogovoru nam je razkrila marsikaj o svojih hobijih, najstniških letih, vzgoji otrok, ločitvi, ki je bila zanjo zelo boleča, in tudi tem, kje jo lahko srečamo ob koncih tedna ter kakšna je, ko ni v čevljih ministrice.

»To je zagotovo vprašanje, ki si ga po določenem času, odkar sem tukaj, postavljam tudi sama. Ravno pred nekaj dnevi, ko sem nakupovala v trenirki po treningu, sem srečala gospo, ki me je pocukala za rokav in me vprašala, če sem ministrica, nato pa je dejala, da ji je všeč, da sem videti normalna,« mi odgovori na vprašanje o izredno urejeni pisarni, ki je videti nekako stroga, tako kot ona, čeprav se za resnim videzom skriva več, kot ji je dovoljeno pokazati, ko obuje čevlje ministrice. »Opravljam pomembno funkcijo, toda tudi jaz sem človek z zelo podobnimi težavami, kot jih imajo ostali. Sem mati dveh otrok, ki sta v posebnem obdobju. Hči je najstnica, stara 16 let, sin je star 10. Letos smo zamenjali šolo, in tako sem si kot vse mame postavljala vprašanje, kaj naj naredim, da bosta otroka v čim manjšem stresu. 

Pravzaprav ni razlik, čeprav ljudje mislijo, da so zadeve pri meni drugačne,« pove nekoliko zamišljeno in doda, da so sedaj enostarševska družina. Hčer je rodila pri 26 letih. Ob tem pove, da je bila ena najmlajših mamic v porodnišnici. Takrat je imela v žepu magisterij, bila je pridna študentka. »Sina sem rodila pri 32 letih, in če bi lahko kaj spremenila, bi ga imela mlajša, ker je precej udobno, ko si pri 42 letih rečeš, da bo hči čez dve leti polno-
letna.« Sama je bila precej bolj problematična najstnica, kot je njena hči. »Ko se ujezim, se poskušam vedno spomniti, da sem šla skozi podobno fazo. Tudi otroci so v svojih stiskah in jih poskušam razumeti. Otroci vedo, da se lahko zanesejo name. Ne želim biti toliko njuna prijateljica, temveč mama, ki postavlja meje,« pove o svojem odnosu s hčerko. Ob tem me je zanimalo, kakšna najstnica je bila sama. »Najbolj turbulentno je bilo obdobje v srednji šoli, ko sem se iskala. To obdobje je bilo najtežje tudi za moje starše,« je povedala in nam razkrila, da ni prihajala domov ob dogovorjenih urah, znašla se je v starejši družbi, ki ji alkohol ni bil tuj, njeno mamo pa je skrbelo, da je bi zašla s prave poti. »Bila sem precej naporna.«

Za moške nima časa

Zasebno jo je pred štirimi leti zaznamovala ločitev od partnerja, s katerim ima otroka. O njej je spregovorila iskreno, kot ženska, ki se je morala znova postaviti na noge. »Hudo ni bilo le meni, temveč tudi možu, ker sva oba ustvarila družino kot neko vrednoto. Ločitev ni bila hipna, saj sva se kar nekaj časa trudila, da bi rešila zakon. Skupaj sva bila 16 let. Na neki točki, ko sva poskušala vse, sva sprejela to odločitev. To je bilo eno najtežjih obdobij v mojem življenju, in to so zagotovo stvari, ki te spremenijo. Ko se je zgodilo, je psihična bolečina prešla v fizično in sem kakšen teden ali dva zelo težko vstajala iz postelje. Bilo mi je res težko,« je odprla srce. Kljub težkemu obdobju pa se ni prepustila depresiji, saj ni človek, ki bi obupal. »Postaviti sem se morala na noge, saj sem morala misliti na otroka, iti naprej. Čas najbolje ceni rane,« še pove in doda, da se je iz te izkušnje naučila veliko o sebi. »Predvsem to, da v odnosu prepogosto vidimo napake drugih. Spoznati sem morala, da sta v odnosu potrebna dva in da je ključna moč pogovora. Zakon gre h koncu, ko se nehaš pogovarjati, ko se nehaš poslušati in pustiš, da ti postane vseeno. To je najhuje, kar se ti lahko zgodi.« Na vprašanje, kako se z nekdanjim možem razumeta danes, pove: »Sva v stikih, saj je navsezadnje oče mojih otrok, česar ne more nihče nadomestiti. Toda če je bila komunikacija v zakonu težka, si lahko predstavljate, kako je, če si ločen. Imava pa spoštovanje drug do drugega.« Pravijo, da vsaka ženska potrebuje moškega ob sebi, zato me je zanimalo, ali je v času po ločitvi našla sorodno dušo. »Nimam časa. Težava je v tem, da si tega želim, a je toliko stvari v mojem življenju, da je težko. Želim pa si kakovostno partnerstvo, nisem ženska za bežne avanture,« prizna. Nato mi pove, da je ženska, ki svoj prosti čas rada preživlja čim bolj aktivno. V hribih, na kolesu, rolerjih, sprehodih, rada pa tudi teče. »Tudi na kakšnem koncertu me lahko srečate. In v trgovini,« se nasmehne. Prizna še, da na prehrano izjemno pazi, a v kuhinji ni najbolj vešča. »Nisem najboljša kuharica in se vedno šalim, da bom šla na dober kuharski tečaj.«

»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«