Kako ste se počutili ob odhodu domov?
Tri dni po odhodu sem še preživela v apartmaju. Vesela sem, da sem se lahko dobro najedla. Po eni strani sem premlevala, ali sem mogoče prehitro rekla, da bi šla domov.
Torej vam je v tistem trenutku najbolj po glavi rojila hrana?
Odleglo mi je, ker sem se lahko končno najedla. Sama sebi sem se zdela anoreksična.
Imeli ste zdravstvene težave, posredovati so morali zdravniki. Mislite, da vam ni uspelo zaradi pomanjkanja hrane?
Bila sem v ekipi, ki je šele trinajsti dan okusila hrano oziroma smo se lahko dobro najedli. Mi smo bili tisti, ki nam igre z nagradami niso šle. Po tisti infuziji sem si želela, da bi dobili pice, a sem si jih očitno preveč želela.
Zakaj pa ste po tistem kolapsu še vztrajali?
Zaradi zaveznikov in tistih, ki so mislili na mene. Razmišljala sem o tem, kaj bodo rekli otroci, ko me bodo gledali. Rekla sem si, da bom vztrajala, če tudi umrem od lakote.
Med komentarji lahko najdemo veliko takih, v katerih vam gledalci očitajo, da ste igrali umazano igro in se pretvarjali.
Tistim, ki so navijali za Alana in Renata, sem prekrižala načrte. Ko so me odpeljali na infuzijo, bi bilo najlažje, če bi odnehala in prosila, ali smem domov. Takrat bi se jim mogoče zasmilila. Zame je bilo težje ostati na otoku, čeprav sem vedela, da s takih telesom ne bom prišla daleč. S komentarji se ne obremenjujem, saj vem, da ne morem biti vsem všeč.
Kdo pa po vašem najbolj zasluži zmago in zakaj?
Jaz navijam za ženske in tudi zmago privoščim ženski. Navijam za Tejo, ker je šla že drugič v to in dobro ve, v kaj se spušča. Zmago privoščim tudi Simoni in Maji, ki je večkrat poudarila, da bi šla domov, in je skoraj obupala. Večkrat je dejala, da si želi oditi, a smo jo prepričevali, naj ostane.
a:1:{s:11:"description";s:94:"Slabotna Brina je izgubila zavest, a ji kljub temu niso dali hrane. Foto: Pro Plus, Videostroj";}
|
| Pomanjkanje hrane ji je povzročilo nemalo preglavic. Foto Pro Plus |
S koliko kilogrami ste se vrnili domov?
Bila sem na istem, saj sem se najedla po prihodu v apartma in na letalu, je pa res, da me je »pobralo« v zgornji del telesa. Telesno sem bila zelo šibka, bila sem upadla v obraz, imela sem leno črevo, dva meseca sem potrebovala, da sem se spravila k sebi. Zdelo se mi je, da se nikakor ne morem najesti. Mislim, da sem imela okrog 45 ali 46 kilogramov.
Kaj pa je ob pogledu na vas rekel vaš partner?
Vsi so me bili veseli, čeprav so videli, da sem zdelana in šibka. Pozneje so me zafrkavali, naj neham toliko kuhati, češ da niso bili vsi v Survivorju. Komaj so čakali, da sem se najedla (smeh).
Kako pa so se vaši trije moški (mož in sinova) znašli sami doma?
Mislim, da so se dobro odrezali. Čas jim je hitro minil, mož je oba zaposlil. Sicer pa imata sinova precej obveznosti. Je pa res, da sem jim manjkala in da so videli, kako je, če mamice ni doma. Mislim, da vse skupaj zdaj bolj cenijo.
Pred vstopom v šov ste dejali, da boste do septembra končali študij (fakulteta za šport). Ste ga?
Ne, nisem (smeh). Mesec in pol po prihodu domov sem premišljevala samo o hrani, potem pa so imeli otroci poletne počitnice, nato pa je na vrata potrkal september. Trenutno sem zelo zaposlena in sem si rekla, da se ne bom pretrgala.
Bi ga morali dokončati po starem sistemu in kaj se bo zgodilo zdaj?
Ja, po starem. Verjetno mi ničesar ne bodo priznali in ga bom morala delati znova. Toda zakaj bi se obremenjevala s tem? Bom pa mami pomagala v frizerskem salonu, pri kozmetičnih storitvah in masažah. Vedno imam kaj početi, dan je prekratek.
Dejali ste, da je bil Survivor za vas dopust. Je bil po vsem tem res?
Čeprav je bilo mučno, je bilo tudi nekaj lepih trenutkov. Končno sem šla nekam sama. Naspala sem se, čeprav sem se ponoči nekajkrat zbudila. Priznati moram, da sem se spočila in premislila o določenih načrtih.
