Postavna temnolaska, ki zadnje leto gostuje na odru SNG Opera in balet Ljubljana, prihaja iz Splita, iz družine glasbenikov, mama je tudi profesorica opernega petja. Irena je že pri treh letih prvič obiskala opero, Verdijevo Aido, in še zdaj se spominja vonja v dvorani, luknje, v kateri igra orkester, ki jo je neznansko zanimala, in seveda nepozabnega zadnjega prizora z Aido in Radamesom. »Obiski gledališča so bili v mojem otroštvu nekaj popolnoma običajnega in mislim, da sem že takrat vedela, da bom končala na odrskih deskah,« pravi. Po končani glasbeni akademiji jo je kmalu čakala tudi že prva večja vloga. Čeprav je bila neizmerno srečna, pa je bila hkrati tudi preplašena, saj je šlo za izjemno zahtevno vlogo Adalgise v Bellinijevi operi Norma, ki velja za velik izziv, in ni veliko mezzosopranistk, ki bi jo odpele brez težav, a na koncu se je vse izteklo popolno. Ireno lahko v tej sezoni poslušamo v dveh predstavah: Carmen in Katja Kabanova, za katero pravi, da je hkrati težka, žalostna in prelepa opera. »Na premieri sredi maja je bilo zelo čustveno. Jokali smo na odru in tudi za njim in solze je bilo res težko zadržati. Izvrstni režiser Frank van Laecke je opravil fenomenalno delo,« podoživlja Irena premiero.
Operne pevke niso več obilne dame
Opera je garanje in gledalec ne sme niti za hip začutiti, da je petje za nastopajoče kakršenkoli napor. »Cilj vsakega opernega pevca je, da poje s kar največjo lahkoto. Vendar prideš do tega z izjemno napornim treningom glasu in tehničnim znanjem petja. Biti moraš v izvrstni telesni pripravljenosti, se zdravo prehranjevati in razmišljati pozitivno,« pravi. Dan začne z meditacijo in ga običajno z njo tudi konča, prav tako so jutra namenjena telovadbi.« Včasih je veljalo, da mora biti operna pevka močnejše postave, saj ima zato boljši glas, ampak ti časi so mimo. Vedno sem bila vitka, pravzaprav se nenehno trudim pridobiti kakšen kilogram ali dva, kljub temu pa redno telovadim, tudi ker to enostavno obožujem. Pomembno je, tako da skrbim za glas kot za svoje telo. Rada se dobro počutim v svoji koži. Nekaj časa sem bila tudi inštruktorica pilatesa in aerobike, doma, v Splitu, pa imam izvrstno osebno trenerko za tako imenovani progressive pilates.«
Odrekanje in disciplina
Petje je način življenja in zahteva določena odrekanja in disciplino. »Operni pevci se izogibamo zakajenim prostorom, kavi, pazimo na prehrano in piti moramo veliko vode. Največji sovražnik našega glasu so vpitje, stres, dehidracija in premalo spanja. Včasih smo zelo osamljeni in izolirani, saj se med pripravami na predstavo izogibamo situacijam (večinoma druženju), zaradi katerih bi lahko zboleli. Včasih si roke iz strahu pred virusi in bakterijami umijemo tudi stokrat na dan. Verjamem, da se sliši zoprno, vendar ni. Le pretiravati ne smeš in ne sme te preveč skrbeti,« pravi. Vsekakor pa so za opernega pevca izredno pomembni tudi upevanje, nenehno izpopolnjevanje tehnike in nadzor mentorja, 'drugega ušesa', ki te sliši, ko sam sebe ne. Vsaka vloga zahteva drugo tehniko, in tako kot potrebujejo športniki trenerja, potrebujemo mi mentorja, profesorja, ki mu zaupamo, ki dobro pozna naš glas in nas vodi. Moja mentorica je prof. Eva Blahova, ki ji zaupa veliko znanih imen, od Magdalene Kožene, Piotra Beczale do dolgoletne solistke ljubljanske opere Martine Zadro.
Sanjska vloga Carmen
Irena velikokrat sliši, kako zelo je tudi po videzu podobna Carmen, glavni junakinji Bizetove opere o zapeljivi ciganki, vlogi, o kateri sanja skoraj vsaka mezzosopranistka. Poleg tega, da sta obe postavni temnolaski, pa imata skupnega še mnogo več. »Vlogo Carmen pojem z vsem srcem in vanjo dajem vso sebe. Je strastna ženska, bojevnica, ki življenje živi na polno in ji nič ne more preprečiti, da bi bila svobodna. Je simbol strasti, ljubezni, življenja in svobode, za katero je pripravljena tudi umreti. Je neustrašna, na trenutke malo zaigrana, malo hladna. Zelo sva si podobni, saj sem tudi jaz zelo strastna in bojevita. Ko ljubim, ljubim z dušo in telesom – in obratno. Nihče in nič me ne more prisliti v to, da bi nekomu dala svoje srce,« pravi.
V Splitu jo čakata hčerka in mož
Ireno je pri tem, naj se prijavi na avdicijo v ljubljanski operi, močno spodbujal mož, za katerega pravi, da je njen najboljši prijatelj, popoln oče in največji podpornik njene kariere. S sedemletno hčerko Eno živita v Splitu in tako družina veliko časa preživi ločeno. »Moja hčerka je prečudovit otrok, navajena je veliko potovati in zelo dobro prenaša mojo odsotnost. Je zelo samostojna in obožuje očeta, ki jo tudi precej razvaja. Pred vsakim novim projektom se pogovorim z njo in ji povem, kako dolgo me ne bo. Za naju je ta predpriprava zelo pomembna in tako mojo odsotnost tudi laže prenaša,« pravi Irena in dodaja, da se seveda zelo pogrešajo. »Vendar pa je dejstvo, da bi bila neizmerno nesrečna ženska, če ne bi mogla opravljati svojega poklica, nesrečne mame in soproge pa si ne želi nihče. Živim za svojo družino, živim pa tudi za opero,« pravi.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
