»Stopila sem v velike čevlje,« je rekla tedaj 22-letna Tina Marinšek in leta 2007 v priljubljeni skupini Tabu zamenjala dotedanjo karizmatično pevko, rojeno frontmanko Nino Vodopivec, ki je imela težave z glasilkami. Tini so bili tisti čevlji še kako prav, četudi ji nekateri s kritikami niso prizanašali. Da je ošabna in zlovešča, so rekli, a se s tem kljub mladosti ni obremenjevala. »Razvijaš se, rasteš, vsak dan sem močnejša.«
Ljubiteljica superg
V skupino je vnesla svežino, nov pogled, fantje, starejši od nje, jo nosijo po rokah, ji zaupajo in ji hkrati pustijo dovolj svobode, da naredi kakšen glasbeni izlet tudi drugam. Ampak Tabu je njena glavna služba. No, ne prav služba, zgolj od glasbe lahko v Sloveniji živijo le redki. Lahko pa se zasluži dovolj, da ti je lepo, če nisi pohlepen in če se trudiš občinstvu vedno znova dati kaj novega, izvirnega, kaj, s čimer ga ob vsem drugem, kar se mu dogaja v življenju, ne zamoriš. Ja, tudi videz je pomemben, ne le besede in glasba, in Tina svojih občudovalcev glede tega pravzaprav nikoli ne razočara. Samosvoja je, ta ljubiteljica superg, nikakor pa ne visokih pet, in strokovnjakom svoje podobe ne prepusti pogosto. Zato ker je samozavestna, malce pa tudi izobražena na tem področju. Obiskovala je pač srednjo oblikovno šolo, resda smer fotografija, a vendarle. Toda bolj kot znanje je tudi pri tem pomembna samozavest. In te ji ne manjka, še manj zvestobe sebi.
Tina se je po srednji šoli, menda tudi zaradi sestre, ki je šla hitro v službo in bila zato nesrečna, iskala na treh fakultetah. Bluzila sem, pravi prostodušno, nato pa je našla pravo stvar v Sežani na šoli za oblikovanje kamna. Inženirka oblikovanja, ki rada poje.
Poiskali so jo sami
Bile so ure in ure petja, sprva kitara, nato klavir, vloga spremljevalne pevke pri Jadranki Juras, ta jo je tudi učila peti, Tinkari Kovač in pri Tabujih, kot pevka je začela nastopati s skupino Ultra. Na avdicijo za glavno pevko Tabuja sploh ni šla, zdelo se ji je nemogoče, a so jo kljub 120 drugim kandidatkam poiskali in preizkusili kar sami. In jo izbrali, potem ko je tudi sama krepko razmislila, ali je pripravljena na to, in bili že po prvem skupnem nastopu, bil je nekje na Gorenjskem, navdušeni in prepričani, da so zares dobili pravo. Takšno, za katero je navijala tudi Nina, s katero sta prijateljici in sta nekaj časa celo živeli skupaj. V tihem zavetju narave, ampak Tino, rojeno v Mengšu, zdaj vendarle privlači bolj urbano okolje.
Zna biti romantična, a ji je bolj pri srcu dinamičnost, tudi v odnosih. »Punčka bi danes kričala na svet,« je rekla pred nekaj leti, takrat, ko je bila pesem Tabujev Poljubljena kar dve leti, 2011. in 2012., največkrat predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah. Vedno je imela raje moško družbo kot žensko, ker se ji s tekmovalnostjo in ljubosumnostjo ne ljubi ukvarjati. Zna zamenjati avtomobilsko pnevmatiko, njen stari, a zanesljivi golf je bil nekaj časa prava medijska tema, med športi si najraje ogleda dobro nogometno tekmo in ne mara konvencionalnih potovanj, bivanja v prestižnih hotelih.
Radovednost in odkrivanje novega sta ji pisana na kožo, tudi zato je sprejela vlogo žirantke v oddaji TV Slovenija Misija Evrovizija. Pri svojih ocenah ni bila vedno najbolj nežna, a kljub očitkom ni tega nikoli obžalovala. »Z olepševanjem stvari ne prideš nikamor. Treba jim je pogledati naravnost v oči in jih ugrizniti za vrat.«
Pismo o nameri za prihodnost
Poje, piše besedila, uči petje. Dela, kar ima rada. Tisto, kar počne s fanti iz Tabuja, ji je blizu. »Pet glav misli različno in potem naredi enako.« Pop je širok pojem, da gredo stvari delat v Mostar, nekakšno njihovo drugo bazo, ali posnamejo duet, pesem Romanje, z Andrejem Šifrerjem, s katerim so leta 2012 nastopili tudi na podelitvi viktorjev, se ji zdi super. Ljubi rock, a ne tiste njegove temnejše plati. »Vidiš, kaj vse se v resnici dogaja, vidiš, kako iluzionistično si prej gledal na stvari – pa naj bodo to fantje, punce ali zveze.« O svoji ne govori veliko, skriva pa je tudi ne. »Svet je postal tak, da če nisi karierist, nisi cenjen. Sama tega ne nameravam početi, svoje življenje hočem živeti tako, kot mi tisti trenutek najbolj ugaja in ustreza.«
Skupina Tabu je svoj pred dnevi uprizorjeni biografski muzikal s scenarijem in v režiji Marka Vezoviška naslovila Odprto. Pogled v preteklost, tudi tisto, v kateri Tine še ni bilo z njimi, in hkrati, so rekli, pismo o nameri za prihodnost. V kateri je veliko Tine. Tiste ljubeče deklice, ki zna še kako odločno zakričati na ta svet, kadar ji kaj v njem ne ugaja.