Intimni namizni tenis zanimiv tudi za dame

Bangkok je urejen kaos, ki ga v Evropi ne doživiš, vse drugo pa je tako sproščeno in preprosto, da človek pozabi, kakšen tempo življenja ima doma. Higiena na ulici je verjetno takšna, kot je bila v povojni Jugoslaviji, a vsi so neverjetno ustrežljivi. Ko morda že za hip pomisliš, da te domačini vidijo le kot vrečo denarja, te naslednji trenutek spet nekdo pozitivno preseneti in ti je na voljo kar tako, ker ti pač hoče pomagati,« svojega navdušenja nad azijsko državo in njeno prestolnico že v uvodu ne skriva Iztok Gustinčič.

Tajsko sta z dekletom Nino do zdaj obiskala dvakrat in obakrat sta potovanje doživela kot izkušnjo, ki je, kot pravita, ne bosta nikoli pozabila. »Turist se je pred nama na mokri cesti razbil s skuterjem. V naslednjem trenutku je bilo tam deset ljudi, ki so ga dvigali, odstranili motor, mu pomagali z vseh strani... Pri nas pa je ob takšnih dogodkih v zadnjih letih v glavni vlogi fotograf s telefonom v roki, šele potem bi se morda našel kdo, ki bi zakričal na vse druge, kaj samo gledajo, naj vendar pomagajo ponesrečencu,« razliko med tajskim prebivalstvom in ljudmi iz razvitejšega, zahodnega sveta, ki mu pripadamo tudi mi, vidi Primorec.

Bangkok ga je navdušil tudi zaradi velikosti, milijonska mesta so nam, Slovencem, razumljivo tuja. »Zgodilo se je, da sva se izgubila sredi industrijske cone China Town, tam, kamor verjetno turistova noga izjemno težko ali pa sploh ne stopi. Bila sva svojevrstna atrakcija za delavce v skladiščih, ko sva se dobro uro potikala okrog, da sva vendarle našla izhod,« se zdaj z nasmehom spominja radijec.

»Razočaralo me ni skoraj nič, mogoče le, kot sem omenil, higiena na ulici, vse drugo bi prej označil za fascinantno kot negativno,« pravi Iztok in pojasni: »Obisk tako imenovanega pingpong šova, denimo, me je precej šokiral. To je igranje namiznega tenisa, pri katerem ti gospodične iz svojega spolovila mečejo žogice in banane na lopar. No, pri nakupu vstopnic so naju kar pošteno nategnili, tam sva pustila preveč denarja, sva pa zato vseeno videla nekaj, česar pri nas pač ne vidiš,« se nasmehne moderator.

Ker sta z Nino velika ljubitelja azijske kulinarike, jima je Tajska seveda tudi s tega vidika pisana na kožo. »Ko sva bila prvič v Bangkoku, sem se malo bal, da ne bi imela prebavnih motenj zaradi nenavajenosti na njihovo prehrano in na tamkajšnji način prehranjevanja, ljudje namreč pogosto jedo kar na ulici. A je bil strah zaman. Drugič sva že pogumno jedla vse in povsod, pa nisva imela nikakršnih težav. Hrana je v večini skuhana, spečena ali ocvrta, skratka, pripravijo jo tako, da pri tem uspešno uničijo vse bakterije,« pravi Iztok, ki je poizkusil številne specialitete. »Težko izpostavim najljubšo, ker jih je preveč. Le nad hrano, ki je vsebovala posebno limonino travo, nisem bil ravno navdušen. Dobil sem občutek, da jem prašek za pomivanje posode.«

Ta košček sveta, pravi, bi rad kmalu spet obiskal. »Vleče me tudi v Rusijo, od nekdaj si želim ogledati kraje ob transsibirski železnici. Ampak kaj hočem, moja draga je pač bolj za tople kraje. Dejstvo pa je, da je ta del Azije z ugodnimi letalskimi vozovnicami tudi izjemno poceni,« še sklene Gustinčič.

Destinacija: Tajska

Plus: plaže, hrana, mobilnost (najem skuterja pet evrov na dan), ljudje

Minus: higiena

Šoping: tradicionalne ribiške hlače, ki jih Iztok redno nosi tudi v Sloveniji.