Nedavno je predstavil pobudo za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja in želi skupaj s prepoznavnimi kuharskimi mojstri v praksi prikazati, da so lokalno pridelane in sezonske surovine ter lokalno pridelana hrana kakovostna, varna in zdrava izbira in si zaslužijo ustrezno mesto tudi v javnoprehranskih zavodih.
Kdaj je napočil trenutek, ko ste rekli, da je treba v akcijo?
Ko sem bil še v službi na računskem sodišču in smo delali revizijo, kako zdravo hrano jedo naši osnovnošolci, smo ugotovili, da stanje ni dobro. Edino merilo pri nakupu živil je žal še vedno cena, in ker so nam na eni od šol rekli, da otroke na jabolčni sok spominja samo še nalepka na steklenici, in ne več okus, smo ugotovili, da s pravili, s katerimi domnevno varujemo konkurenco, pravzaprav uničujemo zdravje prihodnjih generacij. Doseči poskušamo, da se hrana izloči iz javnih naročil, da se vzpostavi ustrezen nadzor nad celotno prehransko verigo in da je lokalno pridelana hrana na voljo vsaj najbolj ranljivim skupinam, to so otroci, starostniki in bolniki. Učinkov tega projekta je ogromno, najpomembnejši je seveda zdravstveni vidik, pozitivno pa vpliva na vsa področja življenja.
So vaša pričakovanja glede dela evropskega poslanca izpolnjena?
Sem edini slovenski poslanec v Skupini Zelenih in veseli me, da mi je uspelo opozoriti na kar nekaj pomembnih tem. Tu želim izpostaviti nasprotovanje sprejetju spornih trgovinskih sporazumov z ZDA in Kanado za vsako ceno, uspeh pri vpisu pravice do čiste pitne vode v ustavo in prizadevanja na področju samooskrbe z domačo prehrano. Ni nepomembno, kaj se dogaja v Evropski uniji, na mnogih področjih lahko zelo močno vplivamo na prihodnost. Tudi na področjih varovanja okolja, odnosa do vode, hrane, rabe pesticidov in podobno.
Včasih imamo občutek, da se ne da ničesar narediti …
To ni res. V parlamentu je 751 poslancev iz za zdaj še vedno 28 držav, kar se zdi ogromno, vendar je vse natančno vodeno in ni prostora za improvizacijo. Še preden določene točke pridejo na dnevni red, je ogromno pogajanj in izmenjave mnenj, če želiš kot poslanec uveljaviti svoja stališča.
Se najlaže dogovorite v bolj sproščenem vzdušju, ob pivu?
O nekaterih stvareh se je mogoče pogovoriti tudi ob pivu in kakšen trd oreh se res veliko laže stre v neuradnem pogovoru (smeh).
Kakšen je dober poslanec?
Na koncu to ocenijo volivci. Predvsem te mora zanimati evropska politika, dobro je, da izbereš področja, ki si jih poznal že prej. V Evropskem parlamentu si vključen v določeno politično skupino, ki ti je po vrednotah najbliže, jaz sem se odločil za Skupino Zelenih. Področji okolja in narave ne poznata administrativnih in državnih meja. To je nekaj, kar se tiče vseh, zdaj in v prihodnosti. Je pa to trd oreh.
Je šlo vse skupaj že predaleč?
Zdaj smo na prelomni točki, ko sta na tehtnici zdravje ljudi in dobiček korporacij. Kdor bo imel v oblasti semena, hrano in vodo, bo gospodar. Agrokemična in farmacevtska industrija imata močan vpliv, kar nas lahko upravičeno skrbi. Sam se zelo trudim ozaveščati javnost in prepričan sem, da je ljudem vedno bolj jasno, da ni vse, kar je lepo zapakirano, nujno dobro.
Se kdaj odvija tudi kakšen filmski scenarij z grožnjami, izsiljevanjem …?
Filmski scenariji bi bili mogoči, če se ne bi borili proti pritiskom. Korporacije vplivajo prek odločevalcev ob pomoči lobistov in poskušajo prepričati z vrsto različnih argumentov. Ena takšnih tem so recimo pesticidi – glifosati, za katere nas prepričujejo, da so nujni za ohranjanje kmetijstva, ker rastline bolje rastejo, s tem se poveča pridelava in nahranijo več ljudi. Tako po eni strani poskušajo odpreti vrata škodljivim oblikam pridelovanja in predelovanja ter tihemu oblikovanju monopolov in siljenja držav članic k poslušnosti. Na drugi strani tega boja pa smo tisti, ki poskušamo dokazati, da dolgoročno takšna politika uničuje. Vedno več je alergij in bolezni, ki jih pred leti nismo poznali.
Kako poteka vaše življenje v Bruslju?
Urnik je natrpan, delamo od jutra do večera. Največkrat se zjutraj s kolesom odpeljem v parlament, kjer me čakajo delo v odborih in različni sestanki, na katerih se zavzemam za pobude in predloge, ki bi bili dobri za Slovenijo. Z ekipo v Bruslju in Ljubljani se trudimo čim več časa nameniti za pogovore z državljani, pogosto pa nas organizirane skupine obiščejo tudi v Bruslju, kjer jim razkažem parlament in iz prve roke vidijo utrip dela v Evropski uniji. Enkrat na mesec je plenarno zasedanje, tedaj se vsi preselimo v Strasbourg in takrat lahko govori trajajo tudi do polnoči.
Kako zdržite?
Predvsem moraš imeti dobro kondicijo, da zdržiš tempo, ki je povezan tudi s potovanji. Sploh če to povežeš še s terorističnimi grožnjami, ki so postale del življenja v velemestu.
Se s tem občutkom strahu navadiš živeti?
Nimaš izbire, to moraš vzeti v zakup. Ni najprijetnejši občutek, še posebno kadar objavijo napovedi o povečani nevarnosti. Takrat je čutiti, da je ozračje napeto.
Prenašate sem ter tja tudi svojo kitaro? Ste namreč član glasbene skupine Ni važn.
Ne, žal nimam toliko časa, čeprav so mi, ko sem bil nazadnje na vaji z bendom, fantje zabičali malo več resnosti in jo bom moral zdaj verjetno vseeno vzeti s seboj.
Kakšen je življenjski ritem v Bruslju?
Je večkulturno mesto. Ni celine, države, iz katere ne bi prihajali prebivalci. Je mavrica vseh ljudi z vseh koncev sveta, kar mu daje poseben čar. Mešanica stotin različnih dialektov in jezikov daje mestu poseben pečat. Nenehno se kaj dogaja.
Imate priljubljene točke?
Glede na urnike, ki jih imamo, ne ostane veliko časa in energije za obiske dogodkov, razstav in podobnega. Priložnost ponavadi izkoristim, če ostanem za vikend. Takrat posebno rad raziskujem kulturne in kulinarične plati mesta.
Kakšna pa je kulinarična ponudba?
Sem ljubitelj morske hrane, ki je razmeroma dostopna. Zanimivo pa je, da je tudi ponudba v trgovinah prilagojena povpraševanju posameznika, ki v Bruslju čez teden živi sam in želi kuhati. Ni nujno, da nakupuješ na veliko, lahko si nabereš le toliko živil, da jih je dovolj za obrok za enega.
Kaj vam na splošno pomeni hrana?
Veliko. To je vir dobrega počutja in izziv, koliko se sam potrudiš, da kljub napornemu urniku še vedno najdeš voljo, da si hrano pripraviš sam. Seveda se bi bilo najlaže prehranjevati s hitro prehrano. Imam smolo in hkrati srečo, da so blizu mene odlična picerija, odlična viet-tajska in portugalska restavracija in priznam, da me včasih zavedejo. Ampak če le najdem čas, si sam pripravim hrano za več dni, predvsem jedi na žlico, ki jih lahko pogrevaš.
Potem se v kuhinji znajdete?
Zelo dobro. V kuhanju uživam in sem ustvarjalen. Še posebno zdaj, ko imam možnost poskušati toliko mednarodnih kuhinj in vidim, kakšne kombinacije vse so mogoče. Kupil sem si tudi lonec, t. i. dutch oven, v katerem lahko delaš vse, jedi se kuhajo po več ur, in kar je najpomembnejše, se ne zažgejo. Dobijo drugačen okus, in če to še uskladiš z odličnim vinom, je le še kanček do popolnosti. Sem pa tudi ljubitelj slovenskega vina, nedavno me je denimo navdušil kraški teran iz biodinamične pridelave.
Koliko pa v Bruslju poznajo Slovenijo in našo kulinariko?
No, zdaj nas seveda poznajo po Sevnici (smeh). Med poznavalci so slovenska vina zelo cenjena, zvezda mednarodnega formata je tudi kuharska mojstrica Ana Roš. Na obisku pri meni so bili nedavno Brazilci, ki so delali njen portret, in razložili so mi, da je Roševa pri njih pravi hit, da je obnorela številne množice s svojim novim, svežim pristopom, ki prisega predvsem na lokalno pridelano hrano.
Besedna zveza lokalno pridelana hrana pa je glasba za vaša ušesa. Zdaj to končno postaja modno.
Pravzaprav je to stvar marketinga, ki je zavedel s tem, da je postala embalaža pomembnejša kot vsebina, to je bil potrošniški moment, ki je ustvaril pogoje za to, da danes zavržemo tako veliko hrane. Kar 88 milijonov ton je v Evropski uniji zavržemo na leto, medtem ko si 55 milijonov ljudi ne more dvakrat na teden privoščiti polnovrednega obroka. Ta trend je treba ustaviti in slediti miselnosti, da lokalno in tradicionalno znova postane del našega vsakdana.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
